Zadeva T‑20/17
Madžarska
proti
Evropski komisiji
Sodba Splošnega sodišča (deveti senat) z dne 27. junija 2019
„Državne pomoči – Madžarski davek od prometa od oglaševanja – Progresivnost davčnih stopenj – Zmanjšanje davčne osnove za 50 % prenesenih izgub za družbe, ki v letu 2013 niso izkazale dobička – Sklep, s katerim so ukrepi pomoči razglašeni za nezdružljive z notranjim trgom in je odrejeno njihovo vračilo – Pojem državne pomoči – Pogoj v zvezi s selektivnostjo“
1. Pomoči, ki jih dodelijo države – Pojem – Priznanje ugodne davčne obravnave nekaterim podjetjem s strani javnih organov – Vključitev
(člen 107(1) PDEU)
(Glej točke od 71 do 73.)
2. Pomoči, ki jih dodelijo države – Pojem – Selektivnost ukrepa – Ukrep, ki daje davčno ugodnost – Referenčni okvir za ugotavljanje obstoja ugodnosti – Vsebinska razmejitev – Merila – Opredelitev skupnega ali „običajnega“ davčnega sistema – Razlikovanje med subjekti v primerljivem dejanskem in pravnem položaju, ki ni utemeljeno z naravo ali shemo skupnega ali „običajnega“ davčnega sistema – Narava in shema davčnega sistema – Pojem
(člen 107(1) PDEU)
(Glej točke od 74 do 77.)
3. Pomoči, ki jih dodelijo države – Pojem – Selektivnost ukrepa – Referenčni okvir za ugotavljanje obstoja prednosti – Sektorski davek od prometa izdajateljev oglasov – Opredelitev skupnega ali „običajnega“ davčnega sistema – Struktura progresivnosti obdavčitve – Vključitev – Opredelitev nepopolnega ali hipotetičnega referenčnega davčnega sistema s strani Komisije – Nedopustnost
(člen 107(1) PDEU)
(Glej točke od 78 do 83.)
4. Pomoči, ki jih dodelijo države – Pojem – Selektivnost ukrepa – Sektorski davek od prometa izdajateljev oglasov – Narava davka – Cilj zadevne države, da uvede obdavčitev sektorja ob upoštevanju logike prerazporeditve – Skladnost cilja s strukturo progresivnosti obdavčitve – Dopustnost
(člen 107(1) PDEU)
(Glej točke od 84 do 90.)
5. Pomoči, ki jih dodelijo države – Pojem – Selektivnost ukrepa – Progresiven sektorski davek od prometa izdajateljev oglasov – Shema davka – Načelo strukture progresivnosti obdavčitve – Nediskriminatorno razlikovanje, upravičeno s ciljem davčne prerazporeditve – Neobstoj selektivnosti
(člen 107(1) PDEU)
(Glej točke od 91 do 105.)
6. Pomoči, ki jih dodelijo države – Pojem – Selektivnost ukrepa – Progresiven sektorski davek od prometa izdajateljev oglasov – Shema davka – Nadzor nad konkretno sprejeto strukturo progresivnosti obdavčitve – Združljivost z vsebino zastavljenega cilja davčne prerazporeditve – Neobstoj diskriminatornega obravnavanja davčnih zavezancev v primerljivem dejanskem in pravnem položaju – Neobstoj selektivnosti
(člen 107(1) PDEU)
(Glej točke od 107 do 111.)
7. Pomoči, ki jih dodelijo države – Pojem – Selektivnost ukrepa – Sektorski davek od prometa izdajateljev oglasov – Mehanizem odbitka izgub za zmanjšanje davčne osnove za prvo davčno leto – Dopustnost – Pogoji – Združljivost z zastavljenim ciljem davčne prerazporeditve – Neobstoj diskriminacije
(člen 107(1) PDEU)
(Glej točke od 117 do 124.)
Povzetek
Splošno sodišče je s sodbo z dne 27. junija 2019, Madžarska/Komisija (T‑20/17), sklep Komisije, s katerim je madžarski progresivni davek od prometa od oglaševanja razglasila za ukrep državne pomoči, ki ni združljiv z notranjim trgom,(1) razglasilo za ničen.
Na Madžarskem je 15. avgusta 2014 začel veljati zakon o davku na oglaševanje, s katerim je bil uveden progresivni davek po razredih od prometa od oglaševanja. Ta davek, odmerjen na podlagi čistega prihodka izdajateljev oglasov (časopisi, avdiovizualni mediji, oglaševalci), ki delujejo na Madžarskem, je vseboval lestvico šestih progresivnih stopenj glede na promet, z možnostjo, da davčni zavezanci, katerih dobiček pred obdavčitvijo za davčno leto 2013 je bil enak nič ali negativen, od svoje davčne osnove odbijejo 50 % izgub, prenesenih iz prejšnjih let. Ker je Komisija menila, da progresivnost tega davka in zmanjšanje davčne osnove zaradi odbitka izgub vsebujeta elemente državne pomoči, je 12. marca 2015(2) Madžarsko uradno obvestila o svojem sklepu, da začne formalni postopek preiskave teh ukrepov, ki je vseboval odredbo o njihovem začasnem odlogu.(3) V Sklepu z dne 4. novembra 2016 je zlasti menila, da ukrep tako zaradi svoje strukture progresivnosti obdavčitve in možnosti odbitka izgub, ki ju je vseboval, pomeni državno pomoč, nezdružljivo z notranjim trgom, in odredila takojšnjo in učinkovito izterjavo pomoči, izplačanih njihovim upravičencem.
Splošno sodišče, ki je bilo po sodbi z dne 16. maja 2019, Poljska/Komisija,(4) znova pozvano, da ugotovi, ali prometni davek, ki vsebuje strukturo progresivnosti obdavčitve, zato pomeni selektivni ukrep, ki je državna pomoč, je odločilo, da je Komisija v obravnavanem primeru storila več napak.
Tako je najprej ugotovilo, da Komisija za ugotovitev, ali je ta davek selektiven, ni mogla sprejeti nepopolne ali hipotetične sheme referenčnega davčnega sistema. Komisija je namreč opredelila „običajen“ sistem, ki vsebuje strukturo obdavčitve po enotni stopnji neodvisno od višine prometa, medtem ko bi morala sprejeti dejanske značilnosti „običajnega“ davčnega sistema, uvedenega z zakonom, to je davek na oglaševanje s svojo strukturo enotne lestvice davčnih stopenj in pripadajočih razredov. Ker pa je Splošno sodišče poudarilo, da bi bilo ugotovitev Komisije mogoče utemeljiti z drugimi razlogi, ki dokazujejo obstoj selektivne prednosti v korist podjetij z nizkim prometom, je tudi preučilo, ali je instituciji uspelo dokazati, da je bila s shemo tega davka, to je njeno strukturo obdavčitve, kršena narava davka, to pomeni njegovi cilji.
V zvezi s tem je najprej ugotovilo, da je Komisija s tem, da je sklepala, da je cilj davka zgolj pobiranje proračunskih prihodkov, prav tako napačno uporabila pravo, medtem ko je bil v skladu z navedbami madžarskih organov cilj uvesti davek od prometa izdajateljev oglasov povezan z logiko prerazporeditve. V nadaljevanju je ugotovilo, da Komisiji ni uspelo dokazati, da je bila struktura progresivnosti davka načeloma v nasprotju z zastavljenim ciljem. Zlasti je poudarilo, da selektivnost ne obstaja, če so razlike pri obdavčitvi posledica uporabe „običajnega“ sistema brez odstopanja, če se primerljivi položaji obravnavajo podobno in če z njimi niso kršeni cilji zadevnega davka. Nazadnje je ugotovilo, da Komisija ni dokazala, da je bila konkretno sprejeta struktura progresivnosti obdavčitve določena na način, ki je zastavljenemu cilju znatno odvzel bistvo.
Splošno sodišče je tudi razsodilo, da Komisija ni dokazala, da zmanjšanje davčne osnove zaradi možnosti odbitka izgub vsebuje diskriminatorni element, ki je v nasprotju s ciljem tega davka, in pomeni selektivno prednost, značilno za državno pomoč. V zvezi s tem je zlasti poudarilo, da je bilo to zmanjšanje davčne osnove določeno na podlagi objektivnih meril, neodvisnih od odločitev zadevnih podjetij.