SODBA SPLOŠNEGA SODIŠČA (peti senat)
z dne 9. junija 2010(*)
„Znamka Skupnosti – Postopek z ugovorom – Prijava besedne znamke Skupnosti RIOJAVINA – Prejšnja kolektivna figurativna znamka Skupnosti RIOJA – Relativni razlog za zavrnitev – Člen 8(1)(b) Uredbe (ES) št. 40/94 (postal člen 8(1)(b) Uredbe (ES) št. 207/2009)“
V zadevi T‑138/09,
Félix Muñoz Arraiza, stanujoč v Logroñu (Španija), ki ga zastopata J. Grimau Muñoz in J. Villamor Muguerza, odvetnika,
tožeča stranka,
proti
Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT), ki ga zastopa J. F. Crespo Carrillo, zastopnik,
tožena stranka,
druga stranka v postopku pred odborom za pritožbe UUNT, ki intervenira v postopku pred Splošnim sodiščem, je
Consejo Regulador de la Denominación de Origen Calificada Rioja s sedežem v Logroñu, ki ga zastopa J. I. Martínez De Torre, odvetnik,
zaradi tožbe zoper odločbo drugega odbora za pritožbe UUNT z dne 29. januarja 2009 (zadeva R 721/2008-2) v zvezi s postopkom z ugovorom med Consejo Regulador de la Denominación de Origen Calificada Rioja in Félixom Muñozom Arraizo,
SPLOŠNO SODIŠČE (peti senat),
v sestavi M. Vilaras (poročevalec), predsednik, M. Prek in V. M. Ciucă, sodnika,
sodni tajnik: E. Coulon,
na podlagi tožbe, vložene v sodnem tajništvu Splošnega sodišča 7. aprila 2009,
na podlagi odgovora na tožbo, ki ga je UUNT vložil v sodnem tajništvu Splošnega sodišča 28. julija 2009,
na podlagi odgovora na tožbo, ki ga je intervenient vložil v sodnem tajništvu Splošnega sodišča 17. julija 2009,
ker v enem mesecu po obvestilu o koncu pisnega postopka stranke niso vložile predloga za določitev obravnave in je Splošno sodišče na podlagi poročila sodnika poročevalca in člena 135a Poslovnika odločilo, da ne bo opravilo ustnega postopka,
izreka naslednjo
Sodbo
Dejansko stanje
1 Tožeča stranka, Félix Muñoz Arraiza, je 12. novembra 2004 pri Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT) na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 40/94 z dne 20. decembra 1993 o znamki Skupnosti (UL 1994, L 11, str. 1), kakor je bila spremenjena (nadomeščena z Uredbo Sveta (ES) št. 207/2009 z dne 26. februarja 2009 o blagovni znamki Skupnosti (UL L 78, str. 1)), vložila prijavo za registracijo znamke Skupnosti.
2 Znamka, za katero je bila zahtevana registracija, je besedni znak RIOJAVINA.
3 Proizvodi in storitve, za katere je bila zahtevana ta registracija, spadajo v razrede 29, 30 in 35 v smislu Nicejskega aranžmaja o mednarodni klasifikaciji blaga in storitev zaradi registracije znamk z dne 15. junija 1957, kakor je bil revidiran in spremenjen, in so – po zožitvi seznama med postopkom pred UUNT – opisani za vsak razred tako:
– razred 29: „ Konzerve, jedilna olja in maščobe s poreklom iz La Rioja“;
– razred 30: „Kisi, kava, čaj, kakav, sladkor, riž, tapioka, sago, kavni nadomestki, moka in pripravki iz žitaric, kruh, fino pecivo in slaščice, sladoledi, med, melasin sirup, kvas, pecilni prašek, sol, gorčica, omake (vključno s solatnimi prelivi), začimbe, led“;
– razred 35: „Ekskluzivna komercialna zastopstva, predstavništva, maloprodaja in veleprodaja, izvoz, uvoz; vse prej navedeno v zvezi s konzervami, jedilnimi olji, maščobami, kisi, kavo, čajem, kakavom, sladkorjem, rižem, tapioko, sagom, kavnimi nadomestki, moko in pripravki iz žitaric, kruhom, finim pecivom in slaščicami, sladoledi, medom, melasinim sirupom, kvasom, pecilnim praškom, soljo, gorčico, omakami (vključno s solatnimi prelivi), začimbami, ledom“.
4 Prijava znamke Skupnosti je bila objavljena v Biltenu znamk Skupnosti št. 44/2005 z dne 31. oktobra 2005.
5 Intervenient, Consejo Regulador de la Denominación de Origen Calificada Rioja (v nadaljevanju: CRD), je 9. novembra 2005 na podlagi člena 42 Uredbe št. 40/94 (postal člen 41 Uredbe št. 207/2009) vložil ugovor zoper registracijo prijavljene znamke za proizvode in storitve, navedene v točki 3 zgoraj.
6 Ugovor je temeljil na teh prejšnjih znamkah:
– kolektivna znamka Skupnosti št. 226118, prikazana spodaj:
– mednarodna znamka št. 655291, prikazana spodaj:
– druge znamke št. 1310420, 1697823, 1697824, 1762252, 1762253, 1805183, 1927658, 2114068, 2114069, 2196310, 2261844, 188572, 6/1983, 92335, 470948, 177233, 655291 in 1511318.
7 Ugovor, ki je temeljil na vseh proizvodih in storitvah, ki jih označujejo prejšnje registracije, in natančneje – kar zadeva to tožbo – na vinih iz razreda 33, se je nanašal na vse proizvode in storitve iz prijave znamke.
8 V utemeljitev ugovora je CRD med drugim navedel relativni razlog za zavrnitev iz člena 8(1)(b) Uredbe št. 40/94 (postal člen 8(1)(b) Uredbe št. 207/2009).
9 Oddelek za ugovore je 19. marca 2008 na podlagi te določbe delno ugodil ugovoru, in sicer v delu, ki se je nanašal na te proizvode in storitve iz prijave znamke:
– kisi iz razreda 30;
– ekskluzivna komercialna zastopstva, predstavništva, maloprodaja in veleprodaja, izvoz, uvoz – vse prej navedeno v zvezi s kisi – iz razreda 35.
10 Oddelek za ugovore je zavrnil ugovor glede vseh preostalih proizvodov in storitev iz prijave znamke zaradi neobstoja podobnosti med njimi in proizvodi, ki jih označujejo prejšnje znamke.
11 Tožeča stranka je 5. maja 2008 na podlagi členov od 57 do 62 Uredbe št. 40/94 (postali členi od 58 do 64 Uredbe št. 207/2009) pri UUNT vložila pritožbo zoper odločbo oddelka za ugovore, ker je bilo v zvezi z nekaterimi proizvodi in storitvami s to odločbo ugovoru delno ugodeno.
12 Drugi odbor za pritožbe UUNT je z odločbo z dne 29. januarja 2009 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba) – s katero je potrdil stališče oddelka za ugovore – zavrnil to pritožbo.
13 Odbor za pritožbe je glede primerjave proizvodov in storitev tako kot oddelek za ugovore menil, da je stopnja podobnosti med kisi in vini nizka. Poleg tega je menil, da je stopnja podobnosti med ekskluzivnimi komercialnimi zastopstvi, predstavništvi, maloprodajo in veleprodajo, izvozom, uvozom – vse navedeno v zvezi s kisi – in vini nizka zaradi razlogov, ki jih je oddelek za ugovore navedel v svoji odločbi in ki jih tožeča stranka ni izpodbijala pred odborom za pritožbe.
14 V zvezi s primerjavo znakov je odbor za pritožbe – ob upoštevanju le prejšnje kolektivne znamke Skupnosti št. 226118, ker ta znamka označuje iste proizvode in ima isti prevladujoči element „rioja“ kot prejšnja mednarodna znamka št. 655291 – potrdil presojo oddelka za ugovore, da je stopnja vidne, slušne in konceptualne podobnosti med nasprotujočima si znamkama visoka.
15 Odbor za pritožbe je menil, da nizko stopnjo podobnosti med z znamkama označenimi proizvodi in storitvami odtehta visoka stopnja podobnosti med nasprotujočima si znamkama, tako da bi evropski potrošnik lahko mislil, da kisi in zadevne storitve, ki se tržijo pod znamko RIOJAVINA, spadajo v dejavnost podjetij, ki so lastniki vinskih kleti, v katerih se proizvajajo vina, ki se tržijo pod prejšnjo znamko št. 226118, in nevarnost, da bi do tega prišlo, je toliko večja zato, ker so vina Rioja priznana.
16 Odbor za pritožbe je poudaril, da dejstvo, da je tožeča stranka imetnik prejšnje španske znamke RIOJAVINA za označevanje kisov, ki je enaka prijavljeni znamki Skupnosti, ne preprečuje tega, da bi imela prejšnja znamka št. 226118, katere imetnik je CRD, kot znamka, ki je prejšnja glede na prijavljeno znamko Skupnosti, svojo pravno opredelitev in da bi bila pravno učinkovita, niti to ne onemogoča tega, da bi se CRD z namenom utemeljitve ugovora lahko skliceval na to prejšnjo znamko.
17 Zatrjevano dejstvo, da je španska znamka RIOJAVINA, katere imetnik je tožeča stranka, obstajala hkrati s prejšnjo znamko št. 226118, katere imetnik je CRD, naj ne bi pomenilo, da v Španiji ni nastala zmeda, in naj zlasti ne bi dokazovalo, da obstoj nevarnosti zmede v drugih državah članicah Evropske unije ni mogoč.
Predlogi strank
18 Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:
– razveljavi izpodbijano odločbo in dopusti registracijo prijavljene znamke za razrede 29, 30 in 35;
– UUNT naloži plačilo stroškov.
19 UUNT in CRD Splošnemu sodišču predlagata, naj:
– zavrne tožbo;
– tožeči stranki naloži plačilo stroškov.
Pravo
20 Tožeča stranka se sklicuje na en sam tožbeni razlog, in sicer na kršitev člena 8(1)(b) Uredbe št. 40/94.
21 Najprej je treba opozoriti, da se ta tožba – zato ker je UUNT le delno ugodil ugovoru in ker je bila presoja odbora za pritožbe zaradi ekonomičnosti postopka omejena na primerjavo prijavljene znamke s prejšnjo znamko št. 226118 – nanaša le na obstoj verjetnosti zmede med, na eni strani, besedno znamko RIOJAVINA, ki je bila prijavljena za „kise“ iz razreda 30 in za „ekskluzivna komercialna zastopstva, predstavništva, maloprodajo in veleprodajo, izvoz, uvoz – vse prej navedeno v zvezi s kisi“ iz razreda 35 – in na drugi strani, prejšnjo znamko št. 226118, katere imetnik je CRD in ki je bila registrirana za vina iz razreda 33.
22 Prejšnja znamka št. 226118 je kolektivna znamka Skupnosti v smislu člena 64 Uredbe št. 40/94 (postal člen 66 Uredbe št. 207/2009). V skladu z določbo člena 8(1) Uredbe št. 40/94 v povezavi z določbo člena 64(3) iste uredbe (postal člen 66(3) Uredbe št. 207/2009) je ta znamka – kot vsaka znamka Skupnosti – upravičena do varstva pred vsako kršitvijo, ki bi nastala zaradi registracije znamke Skupnosti, pri kateri obstaja verjetnost zmede.
23 Vendar tožeča stranka navaja, da v obravnavanem primeru verjetnost zmede ne more obstajati. Namreč, prvič, CRD naj ne bi bilo podjetje, ki bi mu tožeča stranka lahko konkurirala, saj je CRD upravni organ – natančneje, decentralizirani organ španskega ministrstva za okolje, podeželje in pomorstvo, ki je pristojno za nadzor nad kakovostjo vin Rioja – ne pa proizvajalec vin. Drugič, težko predstavljivo naj bi bilo, da bi potrošnik mislil, da je proizvajalec proizvodov tožeče stranke tak upravni organ.
24 V zvezi s prvo točko je treba opozoriti, da če tožeča stranka meni, da prejšnje znamke njen imetnik ni resno uporabljal ali je – upoštevajoč njeno kolektivno naravo – ni resno uporabljala druga oseba, ki ima pravico do njene uporabe (glej člena 65(2) in 68 Uredbe št. 40/94 (postala člena 67(2) in 70 Uredbe št. 207/2009)), bi morala v skladu s členom 43(2) Uredbe št. 40/94 (postal člen 42(2) Uredbe št. 207/2009) vložiti zahtevo za dokaz resne uporabe te znamke. Ker ta zahteva ni bila vložena, tožeča stranka ne more izpodbijati tega, da je prejšnjo znamko št. 226118 mogoče uporabljati za označevanje proizvodov, za katere je bila registrirana, in sicer za vina.
25 V zvezi z drugo točko je treba opozoriti, da verjetnost zmede pomeni verjetnost, da bi javnost lahko mislila, da nekateri proizvodi ali storitve izvirajo iz istega podjetja ali ekonomsko povezanih podjetij (glej sodbo Splošnega sodišča z dne 9. julija 2003 v zadevi Laboratorios RTB proti UUNT – Giorgio Beverly Hills (GIORGIO BEVERLY HILLS), T-162/01, Recueil, str. II-2821, točka 30 in navedena sodna praksa).
26 Iz navedenega je razvidno, da natančen trgovski izvor, ki ga bo upoštevna javnost pripisala proizvodom in storitvam, na katere se nanaša vsaka od dveh nasprotujočih si znamk, ni tako pomemben v zvezi z vprašanjem, ali obstaja med tema znamkama verjetnost zmede. Pomembno je, ali bi ta trgovski izvor upoštevna javnost v obeh primerih zaznala kot enak.
27 V obravnavanem primeru zadevna javnost, ki jo sestavljata širša javnost na splošno in specializirana javnost v Uniji, zaznava prejšnjo znamko št. 226118 kot označbo trgovskega izvora vin, na katere se ta znamka nanaša. Ne glede na natančen trgovski izvor teh proizvodov – torej ne da bi bilo potrebno ugotoviti, ali bo javnost mislila, da vina, ki jih označuje prejšnja znamka, prihajajo od CRD ali od podjetja – ni mogoče a priori izključiti možnosti, da bi ob enakosti ali podobnosti nasprotujočih si znamk ter ob enakosti ali podobnosti proizvodov in storitev, ki jih ti znamki označujeta, ta javnost mislila, da imajo proizvodi in storitve, na katere se nanaša prijavljena znamka, isti trgovski izvor, kar pa je enakovredno obstoju verjetnosti zmede.
28 Iz tega je razvidno, da – v nasprotju s tem, kar trdi tožeča stranka – to, da CRD ne opravlja dejavnosti proizvajalca vin Rioja, samo po sebi nikakor ne pomeni, da ni mogoče, da bi obstajala verjetnost zmede.
29 Preučiti je torej treba, ali je odbor za pritožbe ravnal nepravilno, ko je potrdil presojo oddelka za ugovore glede obstoja verjetnosti zmede v obravnavanem primeru, kot trdi tožeča stranka.
30 Na podlagi določb člena 8(1)(b) Uredbe št. 40/94 se na podlagi ugovora imetnika prejšnje znamke znamka, za katero je vložena prijava, ne registrira, če zaradi enakosti ali podobnosti s prejšnjo znamko in enakosti ali podobnosti proizvodov ali storitev, ki jih označujeta znamki, obstaja verjetnost zmede v javnosti na ozemlju, na katerem uživa varstvo prejšnja znamka. Verjetnost zmede zajema verjetnost povezovanja s prejšnjo znamko.
31 V skladu z ustaljeno sodno prakso verjetnost zmede obstaja takrat, kadar bi javnost lahko verjela, da zadevni proizvodi ali storitve izvirajo iz istega podjetja ali iz gospodarsko povezanih podjetij. V skladu z njo je treba verjetnost zmede presojati celovito, in sicer glede na to, kako upoštevna javnost zazna znake in zadevne proizvode ali storitve, in ob upoštevanju vseh upoštevnih dejavnikov v obravnavanem primeru, zlasti soodvisnosti med podobnostjo znakov in podobnostjo proizvodov ali storitev, ki jih ti označujejo (glej zgoraj v točki 25 navedeno sodbo GIORGIO BEVERLY HILLS, točke od 30 do 33 in navedena sodna praksa).
32 Najprej je treba opozoriti, da je treba v okviru celovite presoje verjetnosti zmede upoštevati povprečnega potrošnika zadevne kategorije proizvodov, ki je normalno obveščen ter razumno pozoren in preudaren. Upoštevati je treba tudi dejstvo, da se lahko pozornost povprečnega potrošnika spreminja glede na kategorijo zadevnih proizvodov ali storitev (glej sodbo Splošnega sodišča z dne 13. februarja 2007 v zadevi Mundipharma proti UUNT – Altana Pharma (RESPICUR), T‑256/04, ZOdl., str. II‑449, točka 42 in navedena sodna praksa).
33 Ob upoštevanju narave zadevnih proizvodov in storitev upoštevna javnost obsega javnost na splošno in specializirano javnost v Uniji, kot je že bilo navedeno v točki 27.
34 Prvič, v zvezi s primerjavo med proizvodi je treba ugotoviti, da je odbor za pritožbe upravičeno menil, da obstaja nizka stopnja podobnosti med kisi in vini.
35 Namreč, čeprav kis v nasprotju z vinom ni pijača, je mogoče oba proizvoda uporabljati pri pripravi živil. Poleg tega kis navadno nastane z ocetno fermentacijo vina.
36 Glede tega je treba v zvezi s trditvijo tožeče stranke, da se lahko kis proizvaja tudi na druge, hidro-alkoholične načine, ne pa le iz vina, in da se tako lahko proizvede različne vrste kisa (kis iz jabolčnika, sadja, alkohola, žit, sladu, medu, sirotke), opozoriti, da ta trditev v ničemer ne izpodbije dejstva, da se najpogosteje proizvaja in uporablja vinski kis, kot je to ugotovil odbor za pritožbe in česar se pred Splošnim sodiščem ne izpodbija. Poleg tega je tožeča stranka izrecno navedla, da namerava pod prijavljeno znamko tržiti vinski kis.
37 V zvezi s sklicevanjem tožeče stranke na pravila priprave (izbor vrst grozdja, ki bodo uporabljene) in pravila staranja (shranjevanje v hrastovih sodih in minimalni čas staranja), ki veljajo za vina Rioja, je treba opozoriti, da so ta sklicevanja, ki so morda koristna za razlikovanje vina Rioja od drugih vin, popolnoma neupoštevna pri odgovoru na edino pomembno vprašanje v obravnavani zadevi, namreč, ali so kisi in vina podobni proizvodi.
38 V zvezi s sklicevanjem na sodbo Splošnega sodišča z dne 15. februarja 2007 v zadevi Bodegas Franco-Españolas proti UUNT – Companhia Geral da Agricultura das Vinhas do Alto Douro (ROYAL) (T-501/04, neobjavljena v ZOdl.) je treba navesti, da se nanaša na zadevo, ki je popolnoma različna od obravnavanega primera in ki ne povzroči dvoma o utemeljenosti presoje odbora za pritožbe.
39 Namreč dejstvo, da je Splošno sodišče v tej zadevi, ki se je nanašala na domneven obstoj verjetnosti zmede med znamko ROYAL, ki je bila prijavljena za vina Rioja, in prejšnjo znamko ROYAL FEITORIA, ki je bila registrirana za vino Porto, menilo, da sta vini Rioja in Porto zaradi splošno znanih in povprečnemu potrošniku dobro znanih razlik med njima (prvo se pije pri obroku, drugo kot aperitiv ali kot digestiv) le malo podobni, čeprav sta obe alkoholni pijači, nikakor ne pomeni, da je UUNT ravnal nepravilno, ko je v obravnavani zadevi v zvezi z vinskim kisom poudaril dejstva, ki zadostujejo za ugotovitev, da sta ta proizvoda – čeprav malo – podobna.
40 Iz zgoraj navedenega je razvidno, da trditve tožeče stranke ne povzročajo dvoma o utemeljenosti presoje odbora za pritožbe glede obstoja nizke stopnje podobnosti med kisom in vinom.
41 V zvezi s storitvami, na katere se nanaša prijava znamke in glede katerih je bil ugovor sprejet, to so „ekskluzivna komercialna zastopstva, predstavništva, maloprodaja in veleprodaja, izvoz, uvoz – vse prej navedeno v zvezi s kisi“ iz razreda 35, je odbor za pritožbe potrdil ugotovitve oddelka za ugovore, da je tudi pri teh storitvah stopnja podobnosti z vinom nizka, ker je trženje v bistvu dopolnilna in dodatna dejavnost podjetij, ki delujejo na področjih kisa in vina.
42 Ugotoviti pa je treba, da – kot navaja UUNT – tožeča stranka ni navedla nobene trditve, s katero bi izpodbijala to presojo odbora za pritožbe glede storitev, saj se je tožeča stranka omejila izključno na izpodbijanje presoje odbora za pritožbe glede proizvodov (kis in vino).
43 Splošno sodišče pa ob upoštevanju tesne zveze med proizvodom in njegovim trženjem opozarja, da je odbor za pritožbe po tem, ko je pravilno ugotovil obstoj nizke stopnje podobnosti med kisom in vinom, utemeljeno ugotovil tudi obstoj podobnosti enake stopnje med, na eni strani, storitvami trženja, ki so izrecno opredeljene kot storitve, ki so „v zvezi s kisi“, in sicer „ekskluzivna komercialna zastopstva, predstavništva, maloprodaja in veleprodaja, izvoz, uvoz – vse prej navedeno v zvezi s kisi“ iz razreda 35, in, na drugi strani, vini.
44 Tako tožeča stranka ni dokazala, da je odbor za pritožbe nepravilno ugotovil, da so proizvodi in storitve, na katere se nanaša prijava znamke in glede katerih je bil ugovor sprejet, podobne – čeprav malo – proizvodom, na katere se nanaša prejšnja znamka.
45 Drugič, v zvezi s primerjavo znakov je treba opozoriti, da mora celovita presoja verjetnosti zmede, kar zadeva vidno, slušno ali konceptualno podobnost nasprotujočih si znakov, temeljiti na celotnem vtisu, ki ga ti ustvarjajo, ob upoštevanju zlasti njihovih razlikovalnih in prevladujočih sestavin. Zaznava znamk, ki jo ima povprečni potrošnik glede zadevnih proizvodov ali storitev, je odločilna pri celoviti presoji omenjene verjetnosti. V tem smislu povprečni potrošnik navadno zaznava znamko kot celoto in ne preverja posameznih podrobnosti (glej sodbo Sodišča z dne 12. junija 2007 v zadevi UUNT proti Shaker, C‑334/05 P, ZOdl., str. I‑4529, točka 35 in navedena sodna praksa).
46 Presoje podobnosti med znamkama ni mogoče omejiti samo na upoštevanje enega sestavnega dela sestavljene znamke in ga primerjati z drugo znamko. Nasprotno, opraviti je treba primerjavo s preučitvijo zadevnih znamk, upoštevajoč vsako kot celoto, kar ne izključuje, da lahko v celotnem vtisu, ki ga v spominu upoštevne javnosti ustvari sestavljena znamka, v nekaterih okoliščinah prevlada en ali več njenih sestavnih delov (glej zgoraj v točki 45 navedeno sodbo UUNT proti Shaker, točka 41 in navedena sodna praksa). Presojo podobnosti je mogoče opraviti samo na podlagi prevladujočega elementa le, če je mogoče vse preostale sestavine znamke zanemariti (zgoraj navedena sodba Sodišča UUNT proti Shaker, točka 42, in sodba z dne 20. septembra 2007 v zadevi Nestlé proti UUNT, C‑193/06 P, neobjavljena v ZOdl., točka 42). Tako bi bilo lahko zlasti takrat, kadar ta sestavni del lahko sam prevlada v predstavitvi te znamke, ki jo ima upoštevna javnost v spominu, tako da so drugi sestavni deli te znamke v celotnem vtisu, ki ga ustvarja, zanemarljivi (zgoraj navedena sodba Nestlé proti UUNT, točka 43).
47 Odbor za pritožbe se je v izpodbijani odločbi zaradi ekonomičnosti postopka omejil na primerjavo prijavljene znamke s prejšnjo znamko Skupnosti št. 226118. Pri tej primerjavi je prevzel presojo oddelka za ugovore, da obstaja med temi znamkami visoka stopnja vidne, slušne in konceptualne podobnosti.
48 V zvezi s tem Splošno sodišče meni, da je odbor za pritožbe pravilno ugotovil, da je besedni element „rioja“, ki je skupen nasprotujočima si znamkama, prevladujoči element pri obeh znamkah. Pritegne namreč pozornost upoštevne javnosti tako glede tega, kje v teh znamkah je (na začetku prijavljene znamke in na sredini prejšnje znamke), kot tudi glede ugleda, ki ga – kot soglašata stranki – ima v pretežnem delu Unije v zvezi z vini iz Rioje.
49 V zvezi z vidno podobnostjo je treba opozoriti, da, kot je ugotovil odbor za pritožbe, obstoj besednega elementa „rioja“ v nasprotujočih si znamkah – pri čemer je pri prijavljeni znamki ta element na njenem začetku, pri prejšnji znamki Skupnosti št. 226118 pa je natisnjen poševno in z odebeljenimi črkami na sredini znamke – zagotavlja če že ne vidno podobnost visoke stopnje, pa vsaj pomembno podobnost, in to kljub prisotnosti drugih, manj pomembnih elementov, po katerih se nasprotujoči si znamki razlikujeta – to so besedni element „vina“ na koncu prijavljene znamke in različni besedni in figurativni elementi, ki pri prejšnji znamki št. 226118 obkrožajo osrednji element „rioja“.
50 V zvezi s sklicevanji strank na nekatere konkretne načine uporabe nasprotujočih si znamk za zadevne proizvode – tožeča stranka navaja uporabo prejšnje znamke na večjih etiketah in uporabo te znamke na zadnjem delu steklenic, medtem ko CRD navaja grafične rešitve, ki jih je tožeča stranka konkretno uporabila pri natisu prijavljene znamke – je treba ugotoviti, da različna sklicevanja niso pomembna pri presoji vidne podobnosti nasprotujočih si znamk, ker se ta presoja opravi na podlagi znakov, kot so bili registrirani ali prijavljeni pri UUNT.
51 V zvezi s slušno podobnostjo je treba opozoriti, da je, kot je ugotovil odbor za pritožbe, zaradi skupnega besednega elementa „rioja“ stopnja podobnosti med nasprotujočima si znamkama visoka. Element „vina“ prijavljene znamke, ki je na koncu znamke in je zato zvočno manj pomemben, ne zmanjša bistveno te slušne podobnosti. V zvezi s štirimi elementi „consejo“, „regulador“, „denominacion origen“ in „calificada“, ki so na štirih stranicah prejšnje znamke in od katerih sta dva zapisana navpično – torej težko berljiva, je treba ugotoviti, da je jasno razvidno, da so v tej znamki drugotnega pomena.
52 V zvezi s konceptualno podobnostjo je treba potrditi presojo odbora za pritožbe glede obstoja visoke stopnje konceptualne podobnosti. Tako izraz „riojavina“ iz prijavljene znamke kot tudi izraz „rioja“ iz prejšnje znamke, ki ga konceptualno poudarja slika grozdja in lista vinske trte, se nanašata – v očeh upoštevne javnosti – na proizvode vinske trte in, natančneje, na vino Rioja.
53 Iz navedenih ugotovitev izhaja, da je odbor za pritožbe upravičeno ugotovil, da obstaja med nasprotujočima si znamkama visoka stopnja podobnosti.
54 Tretjič, v zvezi s splošno presojo verjetnosti zmede je treba opozoriti, da ta presoja pomeni neko soodvisnost med upoštevanimi dejavniki in zlasti podobnostjo znamk ter podobnostjo označenih proizvodov ali storitev. Tako lahko majhna podobnost med označenimi proizvodi ali storitvami odtehta večjo podobnost med znamkami in obratno (sodba Sodišča z dne 29. septembra 1998 v zadevi Canon, C-39/97, Recueil, str. I-5507, točka 17; sodba Splošnega sodišča z dne 14. decembra 2006 v združenih zadevah Mast-Jägermeister proti UUNT – Licorera Zacapaneca (VENADO avec cadre in drugi), T-81/03, T-82/03 in T‑103/03, ZOdl., str. II-5409, točka 74).
55 V obravnavani zadevi je Splošno sodišče tako kot odbor za pritožbe ugotovilo, da nizko stopnjo podobnosti med zadevnimi proizvodi in storitvami odtehta visoka stopnja podobnosti med nasprotujočima si znamkama, zaradi katere bi upoštevna javnost lahko mislila, da so kis in storitve, ki se nanašajo na trženje in se ponujajo pod znamko RIOJAVINA, istega trgovskega izvora kot vina, tržena pod prejšnjo znamko Skupnosti št. 226118.
56 V zvezi z dejstvom, da je tožeča stranka imetnik španske znamke RIOJAVINA in da v Španiji pod to znamko že več kot 50 let trži kise, je treba opozoriti, da to dejstvo – ob domnevi, da je resnično – v ničemer ne dokazuje, da verjetnost zmede španskega potrošnika glede trgovskega izvora kisa, ki se trži pod to znamko, ne obstaja. Poleg tega pa javnost, glede katere se opravi preizkus verjetnosti zmede, ni španska javnost, temveč, širše, javnost Unije.
57 V zvezi s trditvijo, da CRD ne more monopolizirati uporabe besede „rioja“ v sektorju – to je sektorju kisa – v katerem ne more opravljati gospodarske dejavnosti, je treba opozoriti, da je v skladu s členom 12(b) Uredbe št. 40/94 (postal člen 12(b) Uredbe št. 207/2009) „[b]lagovna znamka Skupnosti imetniku ne daje pravice, da tretji osebi v gospodarskem prometu prepove uporabo […] označb […] geografskega izvora, […] blaga […] ob pogoju, da jih uporablja v skladu z dobrimi poslovnimi običaji v industrijskih in trgovinskih zadevah“.
58 Poleg tega člen 64(2) Uredbe št. 40/94 (postal člen 66(2) Uredbe št. 207/2009) določa, da „[z] odstopanjem od člena 7(1)(c) so znaki in označbe, ki v gospodarskem prometu lahko označujejo geografski izvor blaga ali storitev, lahko kolektivne blagovne znamke Skupnosti v smislu odstavka 1“, da „[k]olektivna blagovna znamka ne daje nosilcu pravice, da tretji osebi prepove uporabo teh znakov ali označb v gospodarskem prometu, če jih ta uporablja v skladu z dobrimi poslovnimi običaji“ in da se „še zlasti […] taka blagovna znamka ne more uveljavljati nasproti tretji stranki, ki ima pravico do geografskega imena“.
59 Vendar v nasprotju s tem, kar se zdi, da trdi tožeča stranka, postopek z ugovorom, ki ga je vložil CRD, nikakor ni usmerjen v to, da bi se s kršitvijo zgoraj navedenih določb monopolizirala uporaba besede „rioja“, in to niti za kis niti za kateri koli drugi proizvod.
60 Namen tega postopka, ki ga je sprožil CRD, je le, da se s členom 8(1) Uredbe št. 40/94 zagotovi varstvo pravic intelektualne lastnine, ki izhajajo iz registracije prejšnje znamke Skupnosti št. 226118, pred vsako kršitvijo, ki bi nastala z registracijo znamke Skupnosti, pri kateri obstaja verjetnost zmede.
61 V zvezi z navajano okoliščino, da CRD ni ugovarjal registraciji drugih znamk Skupnosti, ki vsebujejo besedo „rioja“ in med katerimi ena označuje proizvode iz razreda 30 (kisi), je treba ugotoviti, da ni pomembna v zvezi z edinim vprašanjem, ki se zastavlja v tej zadevi, namreč, ali obstaja verjetnost zmede med to prijavljeno znamko in prejšnjo znamko št. 226118, kot je to ugotovil UUNT v postopku z ugovorom, ki ga je vložil CRD zoper znamko, ki jo je prijavila tožeča stranka.
62 Ker UUNT v nasprotju s tem, kar trdi tožeča stranka, ni storil nobene napake s tem, da je ugotovil, da v obravnavanem primeru obstaja verjetnost zmede v smislu člena 8(1)(b) Uredbe št. 40/94, je treba edini tožbeni razlog, ki ga je navedla tožeča stranka in se nanaša na kršitev te določbe, zavrniti.
63 Iz navedenega je razvidno, da je treba to tožbo v celoti zavrniti, ne da bi bilo treba preizkusiti predlog tožeče stranke v zvezi z „[dopustitvijo] registracij[e] prijavljene znamke za razrede 29, 30 in 35“.
Stroški
64 V skladu s členom 87(2) Poslovnika se neuspeli stranki naloži plačilo stroškov, če so bili ti priglašeni. Tožeča stranka ni uspela, zato se ji v skladu s predlogi UUNT in CRD naloži plačilo stroškov, ki sta jih priglasila.
Iz teh razlogov je
SPLOŠNO SODIŠČE (peti senat)
razsodilo:
1. Tožba se zavrne.
2. Félixu Muñozu Arraizi se naloži plačilo stroškov.
Razglašeno na javni obravnavi v Luxembourgu, 9. junija 2010.
Podpisi