Zadeva C‑262/11

Kremikovtzi AD

proti

Ministar na ikonomikata, energetikata i turizma i zamestnik-ministar na ikonomikata, energetikata i turizma

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe,
ki ga je vložilo Administrativen sad Sofia-grad)

„Pristop Republike Bolgarije k Evropski uniji – Pridružitveni sporazum ES-Bolgarija – Jeklarski sektor – Državna pomoč za prestrukturiranje, dodeljena pred pristopom – Pogoji – Sposobnost preživetja upravičencev po koncu obdobja prestrukturiranja – Ugotovitev insolventnosti upravičenca – Pristojnosti nacionalnih organov in Evropske komisije – Nacionalna odločba, s katero je bila ugotovljena javnopravna terjatev iz naslova državnih pomoči, ki so postale nezakonite – Sklep EU‑BG št. 3/2006 – Priloga V k Aktu o pristopu – Pomoči, ki se izvajajo po pristopu – Uredba (ES) št. 659/1999 – Obstoječe pomoči“

Povzetek – Sodba Sodišča (drugi senat) z dne 29. novembra 2012

1.        Pomoči, ki jih dodelijo države – Obstoječe pomoči in nove pomoči – Pristop Bolgarije k Evropski uniji – Razlikovanje glede na posebna pravila iz Priloge V k Aktu o pristopu – Ukrepi, ki so se izvajali pred pristopom Bolgarije v okviru prestrukturiranja jeklarskega sektorja – Pravna podlaga v primeru vračila teh pomoči

(člena 87(1) ES ter 88(1) in (3) ES; Akt o pristopu iz leta 2005, Priloga V; Dodatni protokol k Pridružitvenemu sporazumu ES-Bolgarija)

2.        Pomoči, ki jih dodelijo države – Določbe Pogodbe – Področje uporabe ratione temporis – Pristop Bolgarije k Evropski uniji – Akt o pristopu – Uporaba določb s področja državnih pomoči od datuma pristopa in le glede položajev, ki nastanejo po tem datumu

(člena 87 ES in 88 ES; Akt o pristopu iz leta 2005; Uredba Sveta št. 659/1999, člen 1(b)(i) in (c))

1.        V zvezi s pomočmi, ki so se v Bolgariji izvajale pred pristopom te države k Uniji, Priloga V k Aktu o pristopu v točki 2 določa mehanizem nadzora. Ta mehanizem je namenjen zlasti omejitvi obsega takih pomoči, ki bi se lahko ob pristopu štele za „obstoječe pomoči“ v smislu člena 88(1) ES. V skladu s tem mehanizmom so državni ukrepi, ki se izvajajo pred navedenim pristopom – vendar ki se po eni strani še vedno uporabljajo po pristopu in ki po drugi strani na datum pristopa izpolnjujejo kumulativna merila iz člena 87(1) ES – podvrženi posebnim pravilom, določenim v Prilogi V k Aktu o pristopu, bodisi kot obstoječe pomoči v smislu člena 88(1) ES, če spadajo v eno od treh kategorij, navedenih v tej prilogi, bodisi kot nove pomoči na datum pristopa za namene uporabe člena 88(3) ES, če ne spadajo v eno od teh treh kategorij.

Iz tega sledi, da se morajo ukrepi državne podpore, sprejeti pred pristopom, v smislu navedene priloge zlasti „izvajati“ tudi po pristopu, da bi zanje lahko veljala navedena posebna pravila iz Priloge V k Aktu o pristopu. Besedni zvezi „izvajajo tudi po“ in „še vedno uporabljajo“, navedeni v Prilogi V k Aktu o pristopu, je treba razlagati tako, da se v bistvenem nanašata na ukrepe, ki so se izvajali pred pristopom k Uniji in ki so po tem pristopu še vedno taki, da zadevni državi članici povzročajo stroške ali povečanje njene finančne obveznosti oziroma zmanjšajo proračunske prihodke te države.

V primeru, ko je bilo izvajanje državnih pomoči zaključeno pred pristopom Bolgarije k Uniji, te pomoči torej po tem pristopu niso mogle povzročiti stroškov ali večje finančne obveznosti v breme bolgarskih državnih organov oziroma zmanjšati proračunskih prihodkov te države. V teh okoliščinah za državne pomoči ni mogoče šteti, da se v smislu Priloge V k Aktu o pristopu „izvajajo“ po pristopu. Zato teh ukrepov ni mogoče šteti ne za „obstoječo pomoč“ ne za „novo pomoč po pristopu“ v smislu te priloge.

Vendar pa mora postopek izterjave državne pomoči, dodeljene neki družbi pred pristopom Republike Bolgarije, v primeru nespoštovanja pogojev iz člena 9(4) Protokola 2 k Evropskemu sporazumu o pridružitvi, v skladu s katerim je bila Bolgariji dovoljena dodelitev pomoči za prestrukturiranje njenega jeklarskega sektorja, med drugim pod pogojem, da ta pomoč po koncu obdobja prestrukturiranja privede do sposobnosti preživetja podjetij, ki jo prejemajo, pod običajnimi tržnimi pogoji, temeljiti na členu 3 Dodatnega protokola k temu evropskemu sporazumu. V tem okviru lahko pristojni nacionalni organi v skladu s tretjim odstavkom tega člena sprejmejo odločbo o izterjavi državne pomoči, ki ne izpolnjuje teh pogojev. Odločba Evropske komisije na podlagi člena 3, drugi odstavek, tega dodatnega protokola ni nujen pogoj za izterjavo take pomoči s strani teh organov.

(Glej točke 40, od 51 do 53, 55, od 58 do 60 in 71 ter izrek.)

2.        Iz člena 2 Akta o pristopu iz leta 2005 izhaja, da se členi od 87 ES do 89 ES in Uredba št. 659/1999 o uporabi člena 88 ES, v Bolgariji uporabljajo šele od pristopa te države k Uniji 1. januarja 2007 in pod pogoji, ki jih določa Akt o pristopu.

Zlasti iz člena 1(b)(i) in (c) Uredbe št. 659/1999 v povezavi s členom 2 navedenega akta o pristopu je mogoče sklepati, da se lahko v Bolgariji merila iz člena 87(1) ES kot taka neposredno uporabljajo šele od navedenega pristopa, in še to le glede stanj, ki nastanejo po tem datumu. Poleg tega so lahko obstoječe pomoči po potrebi predmet zgolj odločbe o nezdružljivosti, ki učinkuje za naprej.

(Glej točki 50 in 54.)