Zadeva T-29/05
Deltafina SpA
proti
Evropski komisiji
„Konkurenca – Omejevalni sporazumi – Španski trg nakupa in prve predelave surovega tobaka – Odločba o ugotovitvi kršitve člena 81 ES – Določanje cene in razdelitev trga – Skladnost med obvestilom o ugotovitvah o možnih kršitvah in izpodbijano odločbo – Pravica do obrambe – Opredelitev upoštevnega trga – Globe – Teža kršitve – Obteževalne okoliščine – Vloga vodje – Sodelovanje“
Povzetek sodbe
1. Konkurenca – Omejevalni sporazumi – Odgovornost podjetja – Odločba Komisije, s katero je ugotovljena odgovornost podjetja, ki deluje na trgu, ki je neposredno pod zadevnim trgom in je aktivno in namerno sodelovalo pri omejevalnem sporazumu
(člena 3(1)(g) ES in 81(1) ES)
2. Konkurenca – Upravni postopek – Obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah – Obvezna vsebina – Spoštovanje pravic obrambe – Obseg
(uredbi Sveta št. 17 in št. 1/2003)
3. Konkurenca – Omejevalni sporazumi – Sporazumi med podjetji – Vpliv na trgovino med državami članicami – Merila za presojo
(člen 81(1) ES)
4. Akti institucij – Smernice o načinu določanja glob, naloženih v primeru kršitve pravil Skupnosti o konkurenci
(Uredba Sveta št. 17, člen 15; Obvestilo Komisije 98/C 9/03)
5. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Teža kršitve – Presoja – Presoja vsakega primera posebej
(uredbi Sveta št. 17, člen 15(2), in št. 1/2003, člen 23(3); Obvestilo Komisije 98/C 9/03)
6. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Teža kršitve – Presoja – Soodvisnost treh vidikov, izrecno navedenih v Smernicah, ki jih je sprejela Komisija – Opredelitev kršitve za zelo resno – Bistvena vloga vidika glede narave kršitve
(uredbi Sveta št. 17, člen 15(2), in št. 1/2003, člen 23(3); Obvestilo Komisije 98/C 9/03)
7. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Dejanski vpliv na trg
(uredbi Sveta št. 17, člen 15(2), in št. 1/2003, člen 23(3); Obvestilo Komisije 98/C 9/03, točka 1 A, prvi odstavek)
8. Konkurenca – Globe – Pravni okvir – Določitev – Vpliv predhodne upravne prakse Komisije – Neobstoj
(uredbi Sveta št. 17 in št. 1/2003)
9. Akti institucij – Obrazložitev – Obveznost – Obseg
(člen 253 ES)
10. Konkurenca – Upravni postopek – Obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah – Obvezna vsebina – Spoštovanje pravic obrambe
(uredbi Sveta št. 17 in št. 1/2003; Obvestilo Komisije 98/C 9/03, točka 2)
11. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Teža kršitve – Obteževalne okoliščine – Vloga vodje kršitve – Pojem
(uredbi Sveta št. 17, člen 15(2), in št. 1/2003, člen 23(3); Obvestilo Komisije 98/C 9/03, točka 2)
12. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Olajševalne okoliščine – Presoja – Nujnost ločenega upoštevanja vsake okoliščine – Neobstoj – Celostna presoja
(uredbi Sveta št. 17, člen 15(2), in št. 1/2003, člen 23(3); Obvestilo Komisije 98/C 9/03, točka 3)
13. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Olajševalne okoliščine – Ravnanje, ki se razlikuje od ravnanja, dogovorjenega v omejevalnem sporazumu – Presoja
(uredbi Sveta št. 17, člen 15, in št. 1/2003, člen 23; Obvestilo Komisije 98/C 9/03, točka 3, druga alinea)
14. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Olajševalne okoliščine – Prenehanje kršitve pred posredovanjem Komisije – Izključitev
(uredbi Sveta št. 17, člen 15(2), in št. 1/2003, člen 23(3); Obvestilo Komisije 98/C 9/03, točka 3, tretja alinea)
15. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Znižanje zneska globe v zameno za sodelovanje obtoženega podjetja – Pogoji
(uredbi Sveta št. 17 in št. 1/2003; Obvestilo Komisije 96/C 207/04)
16. Konkurenca – Pravila Skupnosti – Kršitve – Globe – Določitev – Merila – Zvišanje splošne ravni glob – Dopustnost – Pogoji
(člena 81(1) ES in 82 ES; uredbi Sveta št. 17 in št. 1/2003)
1. Komisija ne prekorači omejitev prepovedi iz člena 81(1) ES s tem, da ugotovi odgovornost podjetja za kršitev te določbe, če – čeprav je to podjetje dejavno na trgu, ki je neposredno pod trgom, na katerem je prišlo do omejevalnih ravnanj zoper konkurenco – dejavno in namerno sodeluje pri kartelu proizvajalcev, ki delujejo na trgu, ki je ločen od trga, na katerem deluje samo.
Podjetje namreč lahko krši prepoved iz člena 81(1) ES, kadar je namen njegovega ravnanja, kot je usklajeno z ravnanjem drugih podjetij, omejevati konkurenco na določenem upoštevnem trgu znotraj skupnega trga, ne da bi to nujno predpostavljalo, da tudi samo deluje na navedenem upoštevnem trgu.
Tako ni izključeno, da lahko podjetje sodeluje pri izvajanju omejevanja konkurence, čeprav ne omejuje svoje svobode delovanja na trgu, na katerem predvsem deluje. Vsaka druga razlaga bi namreč lahko zmanjšala pomen prepovedi, določene v členu 81(1) ES, v obsegu, ki je v nasprotju z njenim polnim učinkom in glavnim ciljem, kot izhaja iz člena 3(1)(g) ES, da se zagotavlja ohranjanje neizkrivljene konkurence na skupnem trgu, ker ne bi omogočala pregona aktivnega prispevanja podjetja k omejevanju konkurence samo zato, ker ta prispevek ne izvira iz gospodarske dejavnosti, ki spada na upoštevni trg, na katerem se to omejevanje izvaja ali naj bi se izvajalo.
Razumevanje izraza „sporazumi med podjetji“ ob upoštevanju ciljev, ki jim sledita člen 81(1) ES in člen 3(1)(g) ES, potrjuje obstoj pojmov kartela in podjetja, ki je storilec kršitve, ki ne razlikujeta med sektorjem in trgom, na katerem delujejo zadevna podjetja.
Pripisovanje odgovornosti za celotno kršitev podjetju, ki je sodelovalo pri kartelu, je v skladu z zahtevami načela osebne odgovornosti, če sta izpolnjena dva pogoja, in sicer objektivni in subjektivni.
Prvi pogoj je izpolnjen – kar zadeva odnos med konkurenti, ki delujejo na istem upoštevnem trgu, in tudi med takimi konkurenti in njihovimi strankami – če je sodelujoče podjetje sodelovalo pri izvajanju kartela, čeprav podredno, pomožno ali pasivno, na primer s tiho odobritvijo ali neprijavo tega kartela organom.
Kar zadeva drugi pogoj, je pripisovanje celotne kršitve sodelujočemu podjetju poleg tega odvisno od izražanja njegove volje, s katero dokazuje, da podpira cilje kartela, čeprav tiho.
(Glej točke 48, 49, 51, 57, 58 in 62.)
2. Upoštevanje pravice do obrambe v vseh postopkih, ki lahko pripeljejo do kazni, zlasti glob ali denarnih kazni zlasti zahteva, da obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah, ki ga Komisija naslovi na podjetje, ki mu namerava naložiti sankcijo zaradi kršitve konkurenčnih pravil, vsebuje bistvene elemente v zvezi s tem podjetjem, kot so očitano ravnanje, njegova opredelitev in dokazi, na katere se opira Komisija, da bi to podjetje lahko v upravnem postopku, uvedenem zoper njega, učinkovito navajalo svoje trditve.
Kršitev pravice do obrambe med upravnim postopkom se presoja glede na očitke, ki jih Komisija navaja v obvestilu o ugotovitvah o možnih kršitvah in v odločbi, s katero se ta postopek konča. V teh okoliščinah ugotovitev kršitve pravice do obrambe pomeni, da je Komisija očitek, za katerega družba trdi, da ga v obvestilu o ugotovitvah o možnih kršitvah ni bilo, uveljavljala v svoji končni odločbi. Preprosta razlika pri predstavitvi dejstev, ki je namenjena samo njihovi natančnejši navedbi v končni odločbi, ne pomeni stvarne spremembe očitkov.
(Glej točke od 113 do 115 in 120.)
3. Sklep, sporazum ali ravnanje prizadene trgovino med državami članicami le, če se na podlagi vseh objektivnih pravnih dejavnikov ali dejstev z zadostno verjetnostjo predvidi, da bi neposredno ali posredno, dejansko ali potencialno vplivali na blagovno menjavo med državami članicami, in to tako, da bi lahko ovirali uresničitev enotnega trga med državami članicami. Vseeno je pomembno, da ta vpliv ni zanemarljiv. Tako gre po navadi za vpliv na trgovino znotraj Skupnosti takrat, ko je izpolnjenih več predpostavk, ki ne bi bile nujno odločilne, če bi se upoštevale posamezno.
Člen 81(1) ES namreč ne zahteva, da morajo omejevalni sporazumi, za katere velja ta določba, bistveno prizadeti trgovino znotraj Skupnosti, ampak zahteva, da se ugotovi, da so ti omejevalni sporazumi taki, da bi lahko imeli tak vpliv.
(Glej točke od 167 do 169.)
4. Čeprav Smernic o načinu določanja glob, naloženih v skladu s členom 15(2) Uredbe št. 17 in člena 65(5) Pogodbe ESPJ ni mogoče opredeliti za pravna pravila, ki bi jih uprava vsekakor morala upoštevati, so kljub temu pravila ravnanja, ki kažejo na prakso, ki ji je treba slediti in od katere uprava v konkretnem primeru ne more odstopiti brez navedbe razlogov, ki bi bili združljivi z načelom enakega obravnavanja.
(Glej točko 230.)
5. Dejstvo, da je Komisija s Smernicami o načinu določanja glob, naloženih v skladu s členom 15(2) Uredbe št. 17 in člen[om] 65(5) Pogodbe ESPJ natančno opredelila svoj pristop pri presoji teže kršitve, ne nasprotuje temu, da jo preuči celovito glede na vse upoštevne okoliščine zadevnega primera, skupaj z dejavniki, ki niso izrecno navedeni v Smernicah.
(Glej točko 230.)
6. Trije vidiki, ki jih je treba upoštevati pri presoji teže kršitve pravil Skupnosti o konkurenci, glede na besedilo Smernic o načinu določanja glob, naloženih v skladu s členom 15(2) Uredbe št. 17 in člen[om] 65(5) Pogodbe ESPJ, so značilni za kršitev, za njen dejanski vpliv na trg, na katerem se to lahko meri, in obseg zadevnega geografskega trga. Ti trije vidiki presoje teže kršitve nimajo enake teže pri presoji celote. Narava kršitve ima odločilno vlogo zlasti pri opredelitvi kršitev za „zelo resne“.
V zvezi s tem iz opisa zelo resnih kršitev v Smernicah izhaja, da so lahko sporazumi ali usklajena ravnanja, katerih namen je zlasti določanje cen ali razdelitev trgov, že zaradi svoje narave opredeljeni kot „zelo resni“, ne da bi bilo treba taka ravnanja opredeliti na podlagi posebnega vpliva ali geografske razsežnosti. To ugotovitev potrjuje dejstvo, da čeprav so v opisu resnih kršitev izrecno navedeni vpliv na trg in učinki na obsežna območja skupnega trga, pa v opisu zelo resnih kršitev ni nikakršnih zahtev glede dejanskega vpliva na trg niti glede učinkov na natančno določeno geografsko območje.
Ti trije vidiki presoje teže kršitve so soodvisni, kar pomeni, da lahko velika teža glede na en vidik izravna manjšo težo kršitve glede na drug vidik.
Velikost geografskega trga je le eno od treh meril, ki so v skladu s Smernicami pomembna za celovito presojo teže kršitve, in ni samostojno merilo v tem smislu, da bi se lahko kot „zelo resne“ opredelile samo kršitve, ki se nanašajo na večino držav članic. Na podlagi Pogodbe ES, Uredbe št. 17, Uredbe št. 1/2003, Smernic ali sodne prakse ni mogoče sklepati, da se lahko kot take opredelijo samo geografsko zelo razširjene omejitve. Zato omejena velikost zadevnega geografskega trga ni v nasprotju z opredelitvijo kršitve za „zelo resno“, kot je bila ugotovljena. Glede omejene velikosti zadevnega trga proizvoda velja ta rešitev a fortiori, saj velikost trga proizvoda načeloma ni element, ki bi ga bilo treba nujno upoštevati, temveč samo eden izmed elementov, ki se ga poleg drugih upošteva pri presoji teže kršitve in pri določitvi globe.
Jasno pa je, da pomeni kršitev, ki je očitana predelovalcem tobaka in zadevni družbi, katere ena od dejavnosti je trženje predelanega tobaka, in se nanaša na določanje cen različnih sort surovega tobaka v državi članici in količin surovega tobaka, ki se odkupijo od proizvajalcev, po naravi zelo resno kršitev. Take kršitve so opredeljene kot posebej resne kršitve, če vključujejo neposredne posege v bistvene parametre konkurence na zadevnem trgu, ali kot očitne kršitve pravil Skupnosti o konkurenci.
(Glej točke 231, 233, 234, 238 in od 240 do 242.)
7. V okviru presoje teže kršitve pravil Skupnosti o konkurenci za določitev zneska globe dejstvo, da Komisija ni z zadostno pravno verjetnostjo dokazala, da je imel kartel dejanski vpliv na trg, ne vpliva na opredelitev kršitve za „zelo resno“.
Neobstoj zadostnega dokaza o konkretnem vplivu na trg ne more vplivati na izhodiščni znesek globe, ki jo je Komisija določila na podlagi teže kršitve.
(Glej točki 250 in 251.)
8. Predhodna upravna praksa Komisije sama po sebi ni pravni okvir za globe na področju konkurence.
(Glej točki 292 in 426.)
9. Iz obrazložitve posamične odločbe mora biti jasno in nedvoumno razvidno razlogovanje institucije, ki je avtor akta, da se lahko zainteresirane osebe seznanijo z utemeljitvijo sprejetega ukrepa in da lahko sodišče izvaja nadzor. Zahtevo po obrazložitvi je treba presojati glede na okoliščine zadeve. Ne zahteva se, da so v obrazložitvi navedene vse ustrezne dejanske ali pravne okoliščine, ker je treba vprašanje, ali obrazložitev akta ustreza zahtevam iz člena 253 ES, presojati ne le glede na besedilo akta, ampak tudi glede na okoliščine, v katerih je bil sprejet, in celoto pravnih pravil, ki urejajo zadevno področje.
(Glej točko 319.)
10. Če Komisija v obvestilu o ugotovitvah o možnih kršitvah izrecno omeni, da bo preučila, ali je treba zadevnim podjetjem naložiti globo, in navede glavne dejanske in pravne elemente, ki bi lahko povzročili naložitev globe, kot so teža in trajanje domnevne kršitve ter dejstvo, da je bila ta storjena „namerno ali iz malomarnosti“, tako izpolni svojo obveznost upoštevanja pravice zadevnih podjetij do izjave. S tem jim daje potrebna izhodišča, da se branijo ne le zoper ugotovitev kršitve, ampak tudi zoper naložitev globe. Vendar bi zahteva, da mora Komisija v fazi, ko posreduje obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah, zadevnim družbam sporočiti konkretne navedbe, ki se nanašajo na raven predvidenih glob, povzročila, da bi bilo Komisiji naloženo vnaprej predvideti svojo odločbo, kar je neprimerno.
Opredelitev kot vodja ima pomembne posledice za globo, ki se naloži temu podjetju. V skladu s točko 2 Smernic o načinu določanja glob, naloženih v skladu s členom 15(2) Uredbe št. 17 in člena 65(5) Pogodbe ESPJ gre tako za obteževalno okoliščino, ki povzroči nezanemarljivo povišanje osnovnega zneska globe. Poleg tega v skladu z besedilom oddelka B(e) obvestila o ugodni obravnavi taka opredelitev že vnaprej izključuje možnost zelo pomembnega znižanja globe, čeprav podjetje, ki je opredeljeno kot vodja, izpolnjuje vse navedene pogoje za tako znižanje. Zato mora Komisija v obvestilu o ugotovitvah o možnih kršitvah vnaprej navesti tiste elemente, za katere meni, da podjetju, ki bi bilo lahko opredeljeno kot vodja kartela, omogočajo, da odgovori na tak očitek. Vendar glede na dejstvo, da je to obvestilo ena izmed faz pri sprejetju končne odločbe in da še ne pomeni končnega stališča Komisije, ni mogoče zahtevati, da slednja že v tej fazi navede pravno kvalifikacijo elementov, na katere bo v svoji končni odločbi oprla opredelitev, da je neko podjetje vodja kartela.
(Glej točke 324, 325 in 327.)
11. V okviru določitve zneska globe za kršitev pravil Skupnosti o konkurenci mora biti podjetje, da bi ga bilo mogoče opredeliti kot vodjo, pomembna gonilna sila kartela in mora nositi posebno in posamično odgovornost pri njegovem delovanju.
Čeprav elementi, ki jih Komisija navaja, dokazujejo, da je imelo to podjetje v kartelu aktivno in neposredno vlogo, pa ne zadostujejo za dokaz, da je bilo pomembna gonilna sila tega kartela, zlasti če noben element iz spisa ne dokazuje, da je zadevno podjetje prevzelo kakšno koli pobudo z namenom ustanovitve tega kartela ali privedbe drugih podjetij k sodelovanju pri njem in če noben element ne dokazuje, da je zadevno podjetje prevzelo odgovornost za dejavnosti, ki so po navadi povezane z izvajanjem vloge vodje kartela, kot je predsedovanje srečanjem ali centralizacija in distribucija nekaterih podatkov.
(Glej točke od 332 do 335.)
12. Komisija mora pri določanju zneska glob za kršitev pravil Skupnosti o konkurenci ravnati v skladu s svojimi smernicami. Vendar v Smernicah o načinu določanja glob, naloženih v skladu s členom 15(2) Uredbe št. 17 in člena 65(5) Pogodbe ESPJ ni navedeno, da mora Komisija vedno ločeno upoštevati vsako od olajševalnih okoliščin, naštetih v členu 3 teh smernic, in da ni dolžna na tej podlagi samodejno dodeliti dodatnega znižanja, ker je treba ustreznost morebitnega znižanja globe na podlagi olajševalnih okoliščin presojati s splošnega vidika ob upoštevanju vseh upoštevnih okoliščin.
Sprejetje Smernic namreč ni odvzelo upoštevnosti prejšnji sodni praksi, v skladu s katero ima Komisija pravico, da nekatere elemente upošteva pri določanju višine globe, ki jo namerava naložiti, ali pa ne, zlasti glede na okoliščine zadeve.
Ker Smernice olajševalnih okoliščin, ki se lahko upoštevajo, ne določajo kot obveznih, je treba ugotoviti, da si je Komisija pri splošni presoji pomena morebitnega znižanja zneska glob na podlagi olajševalnih okoliščin pridržala nekaj svobode za prosto presojo.
(Glej točki 347 in 348.)
13. V okviru določitve zneska globe za kršitev pravil Skupnosti o konkurenci mora Komisija priznati, da obstaja olajševalna okoliščina, ker se omejevalni sporazum ni izvajal, le če lahko podjetje, ki jo uveljavlja, dokaže, da se je jasno in bistveno uprlo izvajanju tega sporazuma, in sicer toliko, da je oviralo njegovo izvajanje, ter da ni vzbujalo vtisa, da spoštuje sporazum, in s tem spodbudilo druga podjetja k izvajanju zadevnega omejevalnega sporazuma. Podjetja bi namreč tako preveč preprosto zmanjšala tveganje plačila visoke globe, če bi lahko imela korist od nedopustnega omejevalnega sporazuma in bi bila nato deležna znižanja globe, ker so imela le manjšo vlogo pri izvajanju kršitve, medtem ko je njihovo ravnanje spodbudilo druga podjetja, da so ravnala za konkurenco škodljiveje.
(Glej točko 350.)
14. V okviru določitve zneska globe za kršitev pravil Skupnosti o konkurenci je lahko „prenehanje kršitve takoj, ko poseže Komisija (zlasti, ko opravi preiskave)“, kot je navedeno v točki 3, tretja alinea, Smernic o načinu določanja glob, naloženih v skladu s členom 15(2) Uredbe št. 17 in člena 65(5) Pogodbe ESPJ olajševalna okoliščina samo, če obstajajo razlogi za domnevo, da so navedeni posegi spodbudili zadevna podjetja k prenehanju njihovih protikonkurenčnih ravnanj, te določbe Smernic pa ni mogoče uporabiti, če je kršitev prenehala že pred datumom prvih posegov Komisije.
(Glej točki 354 in 355.)
15. Komisija ima pri izbiri metode izračuna globe za kršitev pravil Skupnosti o konkurenci široko pooblastilo za odločanje po prostem preudarku in sme pri tem upoštevati več dejstev, med katerimi je tudi sodelovanje zadevnih podjetij med preiskavo, ki jo opravljajo službe te institucije. Ima namreč široko polje proste presoje v zvezi s kakovostjo in uporabnostjo sodelovanja podjetja, zlasti v primerjavi z drugimi podjetji. Da bi se lahko upravičilo znižanje glob zaradi sodelovanja, mora ravnanje podjetja Komisiji pomagati pri odkrivanju in preprečevanju teh kršitev. V okviru svoje presoje sodelovanja podjetij Komisija ne sme kršiti načela enakega obravnavanja, ki je kršeno, če se podobni položaji obravnavajo različno ali različni položaji enako, razen če je takšna obravnava objektivno utemeljena.
(Glej točke 389, 390 in 399.)
16. Dejstvo, da je Komisija v preteklosti nalagala globe v določeni višini za nekatere vrste kršitev, ne pomeni, da jih ne more zvišati v okviru meja, določenih v Uredbi št. 1/2003, če je to potrebno za zagotovitev izvajanja politike konkurence Skupnosti.
Gospodarski subjekti ne morejo upravičeno zaupati v ohranitev obstoječega položaja, ki ga lahko Komisija spremeni v okviru svojega pooblastila za odločanje po prostem preudarku.
Zato podjetja, vključena v upravni postopek, ki lahko privede do globe, ne morejo upravičeno pričakovati, da Komisija ne bo presegla višine predhodno izrečenih glob.
Podjetja, ki so v upravnem postopku, ki lahko privede do izreka globe, morajo namreč upoštevati možnost, da Komisija kadarkoli poviša globe v primerjavi z globami, ki jih je naložila v preteklosti.
(Glej točki 426 in 435.)