Language of document : ECLI:EU:T:2010:453

Zadeva T-24/05

Alliance One International, Inc. in drugi

proti

Evropski komisiji

„Konkurenca – Omejevalni sporazumi – Španski trg nakupa in prve predelave surovega tobaka – Odločba o ugotovitvi kršitve člena 81 ES – Določanje cen in razdelitev trga – Obveznost obrazložitve – Odgovornost za kršitev – Enako obravnavanje“

Povzetek sodbe

1.      Konkurenca – Pravila Skupnosti – Podjetje – Pojem – Gospodarska enota

(člen 81(1) ES)

2.      Konkurenca – Pravila Skupnosti – Kršitve – Odgovornost – Matična družba in hčerinske družbe – Gospodarska enota – Merila presoje

(člen 81(1) ES)

3.      Konkurenca – Pravila Skupnosti – Kršitve – Odgovornost – Matična družba in hčerinske družbe – Gospodarska enota – Merila presoje

(člen 81(1) ES)

4.      Konkurenca – Pravila Skupnosti – Kršitve – Odgovornost – Matična družba in hčerinske družbe – Podjetje, ki ga skupaj nadzoruje več drugih podjetij ali oseb

(člen 81(1) ES)

5.      Akti institucij – Obrazložitev – Obveznost – Obseg – Odločba o uporabi konkurenčnih pravil

(člena 81 ES in 253 ES)

6.      Konkurenca – Pravila Skupnosti – Kršitve – Odgovornost – Matična družba in hčerinske družbe – Gospodarska enota – Merila presoje

(člen 81(1) ES; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2))

1.      Konkurenčno pravo Skupnosti zadeva dejavnosti podjetij. Pojem podjetja zajema vse subjekte, ki opravljajo gospodarsko dejavnost, ne glede na njihovo pravno obliko in njihov način financiranja. Iz sodne prakse je natančno razvidno, da je treba pojem podjetja, postavljen v ta kontekst, razumeti, kot da označuje gospodarsko enoto, čeprav s pravnega vidika to gospodarsko enoto sestavlja več fizičnih ali pravnih oseb. Kadar tak gospodarski subjekt krši pravila o konkurenci, mora v skladu z načelom osebne odgovornosti za to kršitev odgovarjati sam.

(Glej točke od 122 do 124.)

2.      Kršitev konkurenčnega prava Skupnosti je treba nedvomno pripisati pravni osebi, ki ji je mogoče naložiti plačilo glob. Za uporabo in izvršitev odločb Komisije na področju konkurenčnega prava je namreč treba kot naslovnika take odločbe določiti subjekt, ki ima pravno osebnost.

Ravnanje hčerinske družbe se lahko pripiše matični družbi, zlasti kadar – čeprav je ločena pravna oseba – ta hčerinska družba o svojem ravnanju na trgu ne odloča samostojno, ampak večinoma ravna v skladu z navodili matične družbe, pri čemer je treba upoštevati zlasti gospodarske, organizacijske in pravne povezave med tema pravnima enotama. V takšnem primeru sta namreč matična družba in njena hčerinska družba del iste gospodarske enote in tvorita eno samo podjetje. Torej ne odnos napeljevanja h kršitvi med matično in hčerinsko družbo ali celo vpletenost prve v navedeno kršitev, ampak dejstvo, da obe tvorita samo eno podjetje v smislu člena 81 ES, omogoča Komisiji, da naslovi odločbo o naložitvi glob na matično družbo.

Komisija se ne more zadovoljiti z ugotovitvijo, da ima matična družba možnost izvajanja odločilnega vpliva na ravnanje svoje hčerinske družbe, temveč mora preveriti tudi, ali je do takega vplivanja tudi dejansko prišlo. V posebnem primeru, ko je matična družba stoodstotna lastnica kapitala svoje hčerinske družbe, ki je kršila pravila Skupnosti o konkurenci, ima ta matična družba na eni strani možnost odločilnega vplivanja na ravnanje te hčerinske družbe, na drugi strani pa obstaja ovrgljiva domneva, da ta matična družba dejansko odločilno vpliva na ravnanje svoje hčerinske družbe. V teh okoliščinah za domnevo, da matična družba odločilno vpliva na poslovno politiko hčerinske družbe, zadostuje, da Komisija dokaže, da je celoten kapital te hčerinske družbe v lasti matične družbe. Komisija bo lahko tako matično družbo štela za solidarno odgovorno za plačilo globe, naložene njeni hčerinski družbi, razen če ta matična družba, ki je tista, ki mora to domnevo ovreči, ne predloži zadostnih dokazov, da njena hčerinska družba na trgu ravna samostojno. Domnevo, ki izhaja iz lastništva celotnega kapitala, je mogoče uporabiti ne samo če obstaja neposredna povezava med matično družbo in njeno hčerinsko družbo, temveč tudi v primeru, ko je ta povezava posredna, prek vmesne hčerinske družbe.

Kljub temu se lahko Komisija odloči, da se ne bo le sklicevala na to domnevo, temveč se bo oprla tudi na dejstva, ki dokazujejo, da so te matične družbe dejansko odločilno vplivale na svojo hčerinsko družbo, in tako to domnevo podpirajo.

(Glej točke od 125 do 130, 132 in 141.)

3.      Osrednji element, s katerim Komisija dokazuje, da matična in hčerinska družba spadata v isto gospodarsko enoto, je neobstoj samostojnosti slednje pri njenem ravnanju na trgu, pri čemer naj bi bil ta neobstoj samostojnosti posledica izvajanja odločilnega vpliva matične družbe na ravnanje njene hčerinske družbe.

Presojo odločilnega vpliva, ki ga mora izvajati matična družba, da bi ji bilo mogoče pripisati odgovornost za kršitev, ki jo je storila njena hčerinska družba, se ne more omejiti le na presojo dejavnosti, ki spadajo pod njeno poslovno politiko stricto sensu in so poleg tega neposredno povezane s to kršitvijo. Za ugotovitev, ali neka hčerinska družba samostojno odloča o svojem ravnanju na trgu, je treba namreč preučiti vse upoštevne elemente, ki se nanašajo na gospodarske, organizacijske in pravne povezave med hčerinsko in matično družbo in so lahko različni od primera do primera ter jih zato ni mogoče taksativno našteti.

(Glej točke 135, 170 in 171.)

4.      Če dve ali več podjetij ali oseb skupaj nadzoruje neko drugo podjetje, je že iz tega dejstva razvidno, da imajo ta podjetja ali osebe možnost odločilno vplivati na to podjetje. Vendar pa to ne zadostuje, da bi jim pripisali odgovornost za kršitev pravil o konkurenci, ki jo je storilo podjetje, ki ga skupaj nadzorujejo, saj mora biti za tako pripisovanje izpolnjen tudi drugi pogoj, ki se nanaša na dejansko izvajanje odločilnega vpliva. Če je to tako, se lahko različnim podjetjem ali osebam, ki nadzor opravljajo skupaj, pripiše odgovornost za kršitev njihove hčerinske družbe. Če pa se ugotovi, da dejansko le eno od podjetij ali ena od oseb, ki imajo nadzor skupaj, dejansko izvaja odločilen vpliv nad svojo hčerinsko družbo, ali če to upravičujejo druge posebne okoliščine, lahko Komisija solidarno odgovornost za kršitev, ki jo je storila ta hčerinska družba, pripiše le temu podjetju ali osebi.

(Glej točko 165.)

5.      Obrazložitev, ki se zahteva s členom 253 ES, mora biti prilagojena vrsti obravnavanega akta ter mora jasno in nedvoumno izražati utemeljitev institucije, ki je akt sprejela, tako da se lahko zainteresirane osebe seznanijo z utemeljitvijo sprejetega ukrepa in da lahko pristojno sodišče opravi nadzor. Zahtevo po obrazložitvi je treba presojati glede na okoliščine posameznega primera, zlasti glede na vsebino pravnega akta, vrsto navedenih razlogov in interes, ki ga lahko imajo naslovniki ali druge osebe, ki jih ukrep neposredno in posamično zadeva, da prejmejo pojasnila. V obrazložitvi ni treba podrobno navesti vseh upoštevnih dejanskih in pravnih elementov, ker je treba vprašanje, ali je obrazložitev posameznega akta v skladu z zahtevami iz člena 253 ES, presojati ne samo glede na njegovo besedilo, ampak tudi glede na njegov kontekst in glede na celoto pravnih pravil, ki urejajo zadevno področje.

Če se odločba o uporabi člena 81 ES nanaša na več naslovnikov in zadeva problem odgovornosti za kršitev, mora biti dovolj obrazložena glede vsakega naslovnika, zlasti pa glede naslovnikov, ki morajo v skladu s to odločbo odgovarjati za to kršitev.

(Glej točki 149 in 150.)

6.      Komisija mora spoštovati načelo enakega obravnavanja, ki v skladu z ustaljeno sodno prakso zahteva, da se primerljivi položaji ne obravnavajo različno in da se različni položaji ne obravnavajo enako, razen če je tako obravnavanje objektivno upravičeno.

Komisija se mora, če v zadevi, ki se nanaša na kršitev, v kateri je udeleženih več različnih podjetij, znotraj okvira, ki ga je postavila sodna praksa, sprejme neko metodo za določitev, ali je treba za odgovorne šteti tako hčerinske družbe, ki so dejansko storile to kršitev, kot tudi njihove matične družbe, razen v posebnih primerih, pri tem opreti na ista merila pri vseh teh podjetjih.

(Glej točki 156 in 157.)