SODBA SODIŠČA PRVE STOPNJE (pritožbeni senat)

z dne 2. aprila 2009

Zadeva T-473/07 P

Komisija Evropskih skupnosti

proti

Michaelu Berrisfordu

„Pritožba – Javni uslužbenci – Uradniki – Napredovanje – Napredovalno obdobje 2005 – Člen 45 Kadrovskih predpisov – Primerjalna ocena uspešnosti – Obveznost upoštevanja ostanka točk zadevnega uradnika“

Predmet: Pritožba zoper sodbo Sodišča za uslužbence Evropske unije (tretji senat) z dne 10. oktobra 2007 v zadevi Berrisford proti Komisiji (F-107/06, še neobjavljena v ZOdl. JU), s katero se predlaga razveljavitev te sodbe.

Odločitev: Pritožba se zavrne. Komisija nosi svoje stroške in stroške, ki jih je v tem postopku priglasil Michael Berrisford.

Povzetek

1.      Pritožba – Pritožbeni razlogi – Razlogi in trditve, predstavljeni pred Sodiščem za uslužbence, ki jih je pritožnica samo ponovila – Nedopustnost – Izpodbijanje razlage ali uporabe prava Skupnosti s strani Sodišča za uslužbence – Dopustnost

(člen 225 ES; Statut Sodišča, Priloga I, člen 11(1); Poslovnik Sodišča prve stopnje, člen 138(1)(c))

2.      Uradniki – Napredovanje – Primerjalna ocena uspešnosti – Elementi, ki jih je treba upoštevati

(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 45(1))

1.      Iz člena 225 ES, člena 11(1) Priloge I k Statutu Sodišča in člena 138(1)(c) Poslovnika Sodišča prve stopnje izhaja, da je treba v pritožbi natančno navesti dele izpodbijane sodbe, katere razveljavitev je predlagana, in pravne argumente, na katerih posebej temelji ta predlog. Te zahteve ne izpolnjuje pritožba, ki se omejuje na ponovitev ali obnovitev besedila tožbenih razlogov in trditev, ki so bili predstavljeni že pred Sodiščem za uslužbence, skupaj s tistimi, ki temeljijo na dejstvih, ki jih je sodišče na prvi stopnji izrecno zavrnilo. Taka pritožba je namreč v resnici predlog, katerega namen je samo ponovna preučitev tožbe, vložene pri Sodišču za uslužbence, za kar pritožbeno sodišče ni pristojno. Vendar kadar pritožnik izpodbija način, kako je sodišče na prvi stopnji razlagalo ali uporabilo pravo Skupnosti, se lahko pravna vprašanja, obravnavana v postopku na prvi stopnji, znova obravnavajo v okviru pritožbe. Če namreč pritožnik svoje pritožbe ne bi mogel utemeljiti z razlogi in trditvami, ki jih je že navajal v postopku na prvi stopnji, bi pritožbeni postopek deloma izgubil smisel.

(Glej točko 37.)

Napotitev na: Sodišče, 4. oktober 2007, Olsen proti Komisiji, C-320/05 P, neobjavljen v ZOdl., točke od 48 do 50 in navedena sodna praksa.

2.      Organ, pristojen za imenovanja, mora pri primerjalni oceni uspešnosti kandidatov za napredovanje upoštevati dejstvo, da je bil kandidat predlagan za napredovanje ali celo naveden na seznamu najzaslužnejših uradnikov v prejšnjem napredovalnem obdobju, če se njegove zasluge med tem niso zmanjšale. Kadar ima uprava široko diskrecijsko pravico, kot velja za organ, pristojen za imenovanja, na področju napredovanj, mora skrbno in nepristransko preučiti vse upoštevne elemente primera. V takem primeru je dovolj dokazati upoštevnost zadevnega elementa, da se sklepa, da ga mora uprava vključiti v svojo oceno, saj je treba tak upoštevni element presojati z vidika besedila, cilja in konteksta pravil, s katerimi je urejeno izvajanje njene široke diskrecijske pravice.

Tako priznanje upoštevnosti ostanka točk zadevnega uradnika kot elementa uspešnosti vseeno ne vpliva na morebitne praktične posledice obveznosti upoštevanja tega ostanka in zlasti pomena, ki ga bo organ, pristojen za imenovanja, pri izvajanju svoje široke diskrecijske pravice moral pripisati temu ostanku v vsakem posameznem primeru primerjave uspešnosti. Edina posledica tega priznanja je, da ta organ ne sme prezreti ali zanemariti ostanka točk zadevnega uradnika v takih okoliščinah.

(Glej točki 42 in 43.)

Napotitev na: Sodišče, 21. november 1991, Technische Universität München, C‑269/90, Recueil, str. I-5469, točka 14.