Zadeva C‑444/17
Préfet des Pyrénées‑Orientales
proti
Abdelazizu Aribu in drugim
(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Cour de cassation (Francija))
Sodba Sodišča (veliki senat) z dne 19. marca 2019
„Predhodno odločanje – Področje svobode, varnosti in pravice – Nadzor na mejah, azil in priseljevanje – Uredba (EU) 2016/399 – Člen 32 – Začasna ponovna uvedba nadzora države članice na njenih notranjih mejah – Nezakonit vstop državljana tretje države – Izenačitev notranjih meja z zunanjimi mejami – Direktiva 2008/115/ES – Področje uporabe – Člen 2(2)(a)“
1. Mejni nadzor, azil in priseljevanje – Politika priseljevanja – Vračanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav – Direktiva 2008/115 – Področje osebne uporabe – Nezakonito prebivajoči državljan, prijet v neposredni bližini notranje meje – Vključitev – Začasna ponovna uvedba nadzora države članice na njenih notranjih mejah – Nevplivanje
(Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2008/115, člen 2(1) in (2)(a); Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2016/399, členi 2, 25 in 32)
(Glej točke 38, 39, od 45 do 47, od 50 do 52, 56, 59, 62, 66 in 67 ter izrek.)
2. Mejni nadzor, azil in priseljevanje – Politika priseljevanja – Vračanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav – Državljan v postopku vračanja v smislu Direktive 2008/115 – Nezakonito prebivajoči državljan brez upravičenega razloga za nevrnitev – Državljan, ki se je vrnil v nasprotju s prepovedjo vstopa – Zaporna kazen – Dopustnost
(Direktiva 2008/115 Evropskega parlamenta in Sveta)
(Glej točko 40.)
3. Mejni nadzor, azil in priseljevanje – Zakonik Unije o gibanju prek meja – Začasna ponovna uvedba nadzora na notranjih meja – Pojma notranjih meja in zunanjih meja – Izenačitev v primeru ponovne uvedbe nadzora – Neobstoj
(Uredba Evropskega parlamenta in Sveta 2016/399, členi 2, 25 in 32)
(Glej točki 61 in 62.)
Povzetek
Notranje meje države članice, na kateri je bil ponovno vzpostavljen nadzor, ni mogoče izenačiti z zunanjo mejo v smislu direktive o vračanju
Veliki senat Sodišča se je v sodbi z dne 19. marca 2019, Arib in drugi (C‑444/17), izrekel o razlagi člena 2(2)(a) Direktive 2008/115,(1) ki državam članicam omogoča, da v dveh primerih iz te določbe še naprej uporabljajo poenostavljene postopke vračanja na svojih zunanjih mejah, ne da bi morale upoštevati vse postopkovne faze, določene s to direktivo, da bi lahko hitreje odstranile državljane tretjih držav, ki so bili prestreženi ob prestopu take meje. Sodišče je razsodilo, da se ta določba v povezavi s členom 32 Uredbe 2016/399(2) ne uporablja za položaj državljana tretje države, ki je bil prijet v neposredni bližini notranje meje in ki nezakonito biva na ozemlju države članice, tudi če je ta država članica na podlagi člena 25 te uredbe ponovno uvedla nadzor na tej meji zaradi resne grožnje javnemu redu ali notranji varnosti navedene države članice.
Sodišče je po tem, ko je ugotovilo, da člen 2(2)(a) Direktive 2008/115 državam članicam ne dovoljuje, da državljane tretjih držav, ki v njih nezakonito prebivajo, zaradi nezakonitega vstopa prek notranje meje izključijo s področja uporabe te direktive, preučilo, ali lahko to, da je država članica uvedla ponovni nadzor na svojih notranjih mejah v skladu s členom 25 Uredbe 2016/399, povzroči, da se za državljana tretje države, ki nezakonito prebiva na ozemlju te države članice in je prijet v bližini take notranje meje, uporabi člen 2(2)(a) Direktive 2008/115.
V zvezi s tem je Sodišče na prvem mestu poudarilo, da je treba izjemo, določeno v zgoraj navedeni določbi, kot odstopanje od področja uporabe Direktive 2008/115 razlagati ozko. Ta določba pa se ob upoštevanju njenega besedila, ki v zvezi s tem ni dvoumno, nanaša na položaj državljana tretje države, ki je na „zunanji meji“ države članice ali v neposredni bližini take zunanje meje. V tej določbi ni nobene navedbe o tem, da bi se lahko za tak položaj štel položaj državljana tretje države, ki je na notranji meji, na kateri je bil ponovno uveden nadzor na podlagi člena 25 Uredbe 2016/399 ali v neposredni bližini take notranje meje, medtem ko sta ob sprejetju te direktive člena 23 in 28 Uredbe št. 562/2006(3) že določala, prvič, da lahko države članice izjemoma ponovno uvedejo nadzor na notranjih mejah, kadar se pojavi resna grožnja njihovemu javnemu redu ali notranji varnosti in da se v takem primeru smiselno uporabljajo ustrezne določbe navedene uredbe o zunanjih mejah, in drugič, da se v takem primeru smiselno uporabljajo ustrezne določbe te uredbe o zunanjih mejah.
Na drugem mestu, glede cilja, ki se uresničuje s členom 2(2)(a) Direktive 2008/115, je Sodišče razsodilo, da ob upoštevanju navedenega cilja ni treba razlikovati med položajem nezakonito prebivajočega državljana tretje države, ki je bil prijet v neposredni bližini notranje meje, glede na to, ali je bil nadzor na navedeni meji ponovno uveden ali ne, saj zgolj ponovna uvedba nadzora na notranjih mejah države članice ne povzroči, da je mogoče nezakonito prebivajočega državljana tretje države, ki je bil prijet ob prestopu te meje ali v njeni neposredni bližini, z ozemlja schengenskega območja s takojšnjo odvedbo na zunanjo mejo odstraniti hitreje in bolj zlahka, kot če bi bil na istem mestu prijet ob policijski kontroli v smislu člena 23(a) Uredbe 2016/399, ne da bi bil ponovno uveden nadzor na navedenih mejah.
Na tretjem mestu je Sodišče poudarilo, da je nujnost ozke razlage področja uporabe člena 2(2)(a) Direktive 2008/115 potrjena tudi z analizo okvira, v katerega spada ta določba, in zlasti s sistematično razlago Uredbe 2016/399. Glede na besedilo člena 2 te uredbe se namreč pojma „notranje meje“ in „zunanje meje“ med seboj izključujeta, člen 32 te uredbe pa zgolj določa, da se, če država članica ponovno uvede nadzor na notranjih mejah, smiselno uporabljajo le ustrezne določbe te uredbe o zunanjih mejah. Vendar navedeni člen 32 ne določa, da se v takem primeru uporablja člen 2(2)(a) Direktive 2008/115.