Zadeva T-86/05

K & L Ruppert Stiftung & Co. Handels-KG

proti

Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT)

„Znamka Skupnosti – Postopek z ugovorom – Prijava figurativne znamke CORPO livre – Nacionalne in mednarodne besedne znamke LIVRE – Prepozni dokaz o uporabi prejšnjih znamk“

Povzetek sodbe

1.      Znamka Skupnosti – Postopkovne določbe – Roki

(Uredba Komisije št. 2868/95, pravilo 71(1) in (2))

2.      Znamka Skupnosti – Postopkovne določbe – Postopek z ugovorom

(Uredba Komisije št. 2868/95, pravilo 22(1))

1.      Iz pravila 71(1), drugi stavek, Uredbe št. 2868/95 za izvedbo Uredbe št. 40/94 o znamki Skupnosti izhaja, da podaljšanje rokov, ki jih določi Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli), ni avtomatično, ampak je odvisno od okoliščin vsakega posameznega primera, ki naj bi ga upravičile, kot tudi od predložitve vloge za podaljšanje. To še toliko bolj velja v postopku inter partes, v okviru katerega ugodnost za eno izmed strank pomeni neugodnost za drugo. V takem primeru mora Urad torej skrbeti, da nasproti strankam ohrani svojo nepristranskost.

Stranka, ki zaprosi za podaljšanje, je dolžna navesti okoliščine, ki naj bi ga upravičile, ker za to podaljšanje prosi v svojem interesu, v katerem bo morebiti tudi odobreno. Poleg tega v primeru, ko so okoliščine podane pri stranki, ki prosi za podaljšanje, je slednja edina, ki lahko Urad primerno obvesti o teh okoliščinah. Da lahko oddelek za ugovore presodi o obstoju okoliščin, ki upravičujejo morebitno podaljšanje, morajo biti te v vlogi za podaljšanje natančno navedene.

Poleg tega iz namena pravila 71 izhaja, da v njegovem odstavku 2, ki določa, da če obstajata dve ali več strank, lahko Urad podaljša rok, če se druga stranka s tem strinja, ni določen en in edini pogoj za podaljšanje roka, ampak je poleg pogojev iz odstavka 1 določen dodatni pogoj, in sicer da mora za podaljšanje zaprositi zadevna stranka pred iztekom določenega roka in da mora podaljšanje biti upravičeno z danimi okoliščinami.

(Glej točke 21, 22, 55 in 56.)

2.      Iz pravila 22(1), drugi stavek, Uredbe št. 2868/95 za izvedbo Uredbe št. 40/94 o znamki Skupnosti izhaja, da predložitev dokazov o uporabi prejšnje znamke po izteku roka, določenega v ta namen, načeloma vodi do zavrženja ugovora, ne da bi imel Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) v zvezi s tem diskrecijsko pravico. Resna in dejanska uporaba prejšnje znamke namreč pomeni predhodno vprašanje, o katerem je treba torej odločiti pred sprejetjem same odločbe o ugovoru.

(Glej točko 49.)