Združene zadeve T-415/05, T-416/05 in T-423/05

Helenska republika in drugi

proti

Evropski komisiji

„Državne pomoči – Sektor zračnega prometa – Pomoči, povezane s prestrukturiranjem in privatizacijo grške nacionalne letalske družbe – Odločba o razglasitvi pomoči za nezdružljive s skupnim trgom in odreditvi njihovega vračila – Gospodarska kontinuiteta med družbama – Opredelitev dejanskega prejemnika pomoči za njeno izterjavo – Merilo zasebnega gospodarskega subjekta – Združljivost pomoči s skupnim trgom – Obveznost obrazložitve“

Povzetek sodbe

1.      Postopek – Intervencija – Pogoji dopustnosti – Interes za rešitev spora – Pojem

(Statut Sodišča, člen 40, drugi odstavek)

2.      Pomoči, ki jih dodelijo države – Vračilo nezakonite pomoči – Določitev dolžnika ob prenosu sredstev – Merilo, imenovano ,,gospodarska kontinuiteta“ podjetja

(člen 88(2) ES)

3.      Pomoči, ki jih dodelijo države – Vračilo nezakonite pomoči – Izračun zneska, ki ga je treba vrniti, in določitev naslovnikov odredb o vračilu – Težave držav članic – Obveznost sodelovanja med Komisijo in državo članico

(člena 10 ES in 88(2) ES)

4.      Pomoči, ki jih dodelijo države – Pojem – Presoja na podlagi merila zasebnega vlagatelja – Presoja glede na vse upoštevne elemente sporne transakcije in njenega ozadja

(člen 87(1) ES)

5.      Pomoči, ki jih dodelijo države – Pojem – Korist, dodeljena prejemnikom države pomoči – Potreba po upoštevanju učinkov nekega ukrepa za določitev prejemnikove koristi

(člen 87(1) ES)

6.      Pomoči, ki jih dodelijo države – Pojem – Uporaba merila zasebnega vlagatelja – Pomoči v obliki plačila najemnin za podnajem letal, nižjih od tistih, plačanih na podlagi prvotnih pogodb

(člen 87(1) ES)

7.      Pomoči, ki jih dodelijo države – Pregled Komisije – Nove pomoči – Dokazno breme – Razdelitev med Komisijo in državo članico – Pogoj – Spoštovanje upoštevnih postopkovnih določb

(členi 10 ES, 87(1) ES in 88(2) in (3) ES)

8.      Pomoči, ki jih dodelijo države – Pregled Komisije – Vestna in nepristranska preučitev – Možnost sprejetja odločbe na podlagi informacij, ki so na voljo – Pogoji

(členi 10 ES, 87(1) ES in 88 ES)

9.      Pomoči, ki jih dodelijo države – Škodovanje konkurenci – Vpliv na trgovino med državami članicami – Sprostitev gospodarskega sektorja na ravni Skupnosti

(člen 87(1) ES)

10.    Pomoči, ki jih dodelijo države – Vračilo nezakonite pomoči – Morebitno upravičeno pričakovanje tretje osebe – Varstvo – Pogoji in meje

(člen 88(2) in (3) ES)

11.    Pomoči, ki jih dodelijo države – Odločba Komisije o ugotovitvi nezdružljivost pomoči s skupnim trgom in o odreditvi njenega vračila – Obveznost obrazložitve glede načina izračuna zneska, ki ga je treba vrniti

12.    Pravo Skupnosti – Načela – Pravica do obrambe – Uporaba v upravnih postopkih, ki jih začne Komisija – Obseg

1.      Na področju državnih pomoči, kadar je neposreden in dejanski interes za rešitev spora v smislu člena 40, drugi odstavek, Statuta Sodišča priznan intervenientki, ker je bila po eni strani konkurentka prejemnikov pomoč, po drugi strani pa je dejavno sodelovala v formalnem postopku preiskave, na podlagi katerega je bila sprejeta odločba o ugotovitvi nezdružljivosti teh pomoči s skupnim trgom, ki je zanjo ugodna, ta tak neposreden in dejanski interes ohrani, dokler bo prejemnikom pomoči priznan interes, da predlagajo razglasitev ničnosti te odločbe. Intervenientka bo namreč ohranila s tem povezan interes za intervencijo v podporo Komisiji, da bi branila zakonitost te odločbe, tudi če samo zaradi postavitve odškodninskih zahtevkov, ki bi jim sledile morebitne tožbe zaradi nezakonite dodelitve pomoči.

(Glej točko 64.)

2.      V primeru, v katerem je bila pomoč dodeljena družbi v težavah, ki je prenesla nekatera sredstva na novo družbo, ki je nastala z izčlenitvijo teh sredstev, se nova družba lahko šteje za dejansko prejemnico pomoči, če obstaja gospodarska kontinuiteta med tema družbama. Po drugi strani pa, če družbi ne tvorita gospodarske enote, spornih pomoči, ki so bile prvotni družbi dodeljene po izčlenitvi, ni mogoče izterjati od nove družbe le zato, ker naj bi ta družba od njih imela posredno korist.

Za presojo, ali je mogoče obveznost izterjave pomoči, izplačane podjetju v težavah, razširiti na novo podjetje, na katero je nekdanje podjetje preneslo nekatera sredstva, če ta prenos izraža gospodarsko kontinuiteto med obema podjetjema, se lahko upoštevajo ti dejavniki: predmet prenosa (sredstva in obveznosti, kontinuiteta delovne sile, sredstva v paketu), cena prenosa, identiteta delničarjev ali lastnikov prevzemnega podjetja in prvotnega podjetja, čas izvedbe prenosa (po začetku preiskave, sprožitvi postopka ali končni odločbi) in nazadnje ekonomski razlogi za transakcijo. V vsakem primeru morajo biti merila za opredelitev dejanskega prejemnika pomoči objektivna.

Namen obveznosti izterjave pomoči je, da se ponovno vzpostavijo konkurenčne razmere v zadevnem gospodarskem sektorju, ne pa da se javnim organom omogoči izterjava dolgov. V tem smislu je torej treba ekonomske razloge za prenos sredstev preučiti z vidika ponovne vzpostavitve konkurenčnih razmer v zadevnem sektorju.

(Glej točke od 104 do 106, 135, 146 in 148.)

3.      V odločbi o ugotovitvi nezdružljivosti pomoči s skupnim trgom in naložitvi njene izterjave Komisiji ni treba natančno navesti, kolikšno korist je vsak prejemnik imel od zneska zadevne pomoči. Znesek, ki ga mora vsako od teh podjetij povrniti med izterjavo pomoči, mora določiti zadevna država članica. Zadostuje, da odločba Komisije vsebuje podatke, ki njenemu naslovniku dopuščajo, da sam in brez pretiranih težav določi ta znesek. Ob nepredvidenih težavah lahko ta država s svojimi težavami seznani Komisijo, da o presodi o njih, pri čemer morata Komisija in država v skladu z dolžnostjo lojalnega sodelovanja, določeno zlasti v členu 10 ES, sodelovati v dobri veri, da bi premagali te težave, ter pri tem v celoti spoštovati določbe Pogodbe in predvsem določbe o državnih pomočeh.

(Glej točke 126 in od 315 do 318.)

4.      Glede na določbe člena 87 ES mora Komisija vedno preučiti vse upoštevne dejavnike in ozadje sporne transakcije, zlasti kadar uporabi merilo zasebnega vlagatelja. Komisija mora glede na vse upoštevne elemente preveriti, ali so pogoji uporabe člena 87(1) ES izpolnjeni.

Tudi če je imela Komisija pravico upoštevati ozadje spornih ukrepov, na primer to, da so bile pomoči dodeljene v okviru prestrukturiranja in privatizacije, pa mora še vedno preveriti, ali glede na merilo zasebnega vlagatelja sporni ukrepi ustrezajo običajnim poslovnim transakcijam v tržnem gospodarstvu.

Tudi kadar nek ukrep pomeni nadaljevanje enakih ukrepov, ki so bili opredeljeni kot državne pomoči, ta okoliščina a priori ne izključuje, da navedeni ukrep izpolnjuje merilo zasebnega vlagatelja v tržnem gospodarstvu. V vsakem primeru mora sodišče Unije preveriti, ali je glede na upoštevne dejavnike ta ukrep mogoče razumno razlikovati od predhodnih ukrepov pomoči in ga za uporabo merila zasebnega vlagatelja obravnavati kot samostojen ukrep.

(Glej točke od 172 do 177.)

5.      Iz člena 87(1) ES izhaja, da je pojem pomoči objektiven in da je presoja odvisna le od vprašanja, ali je z državnim ukrepom podeljena ugodnost enemu ali več določenim podjetjem. Zlasti pri ugotavljanju, ali lahko zadevni ukrep pomeni državno pomoč, je treba upoštevati predvsem učinke tega ukrepa na podjetja prejemnike, in ne položaja javnih ali zasebnih organov, ki so pomoč dodelili.

(Glej točki 211 in 212.)

6.      Za uporabo merila zasebnega vlagatelja je treba ugotoviti, ali podjetje, ki je prejelo pomoč, na podlagi zadevnih ukrepov pridobi gospodarsko ugodnost, ki je pod običajnimi tržnimi pogoji ne bi pridobilo. To, da javni organi ali javno podjetje, ki je pomoč dodelilo, menijo, da je transakcija razumna, ne zadostuje za to, da bi to ravnanje postalo skladno z merilom zasebnega vlagatelja.

Glede pomoči, ki je bila dodeljena v obliki najemnin za podnajem letal, ki so bile nižje od tistih, ki so se plačevale na podlagi prvotnih pogodb, je za uporabo merila zasebnega vlagatelja nujna primerjava plačanih spornih najemnin s tržnimi. Komisija mora v skladu z merilom zasebnega vlagatelja preveriti, ali so bile najemnine dejansko nižje od tistih, ki bi jih podjetje podnajemnik plačevalo v normalnih tržnih razmerah.

(Glej točki 213 in 214.)

7.      Komisija mora predložiti dokaz o dodelitvi novih pomoči. Iz določb člena 88(2) in (3) ES namreč izhaja, da brez takega dokaza novih ukrepov ni mogoče šteti za državno pomoč v smislu člena 87(1) ES.

Vendar je uporaba tega pravila glede dokaznega bremena pogojena s spoštovanjem pripadajočih postopkovnih obveznosti, ki jih nosita Komisija in zadevna država članica, kadar ta institucija izvaja pooblastila, ki jih ima, da bi ji država članica posredovala vse potrebne podatke.

Drugače dokazno breme združljivosti pomoči, ki odstopajo od določb člena 87(1) ES, s skupnim trgom načeloma nosi zadevna država članica, ki mora dokazati, da so pogoji za tako odstopanje izpolnjeni.

(Glej točke 224, 225 in 329.)

8.      Komisija lahko sprejme odločbo na podlagi informacij, ki jih ima na voljo, če ji država članica – ob kršitvi svoje obveznosti sodelovanja s to institucijo na podlagi člena 10 ES – ne predloži informacij, ki se od nje zahtevajo ali za preverjanje opredelitve in združljivosti nove ali spremenjene pomoči s skupnim trgom ali za preverjanje pravilne uporabe predhodno odobrene pomoči. V vsakem primeru mora Komisija pred sprejetjem take odločbe državi članici naložiti, naj ji v roku, ki ji ga določi, predloži vse dokumente in informacije, potrebne za izvajanje nadzora. Le če država članica Komisiji kljub zahtevi ne predloži zahtevanih informacij, lahko ta konča postopek in na podlagi elementov, ki jih ima na voljo, sprejme odločbo. Te postopkovne obveznosti so zadevni državi članici in Komisiji naložene zato, da zadnji omogočijo izvajanje nadzora na podlagi dovolj jasnih in natančnih informacij, pri tem pa zagotavljajo spoštovanje pravice do izjave zadevne države članice. Pravzaprav je spoštovanje pravic do obrambe v vsakem postopku, ki se uvede zoper določeno osebo in lahko pripelje do akta, s katerim se posega v njen položaj, temeljno načelo prava Unije in mora biti zagotovljeno, tudi če ni posebnih pravil.

Državi članici ni mogoče očitati, da Komisiji ni predložila zadostnih informacij, če odločitev o sprožitvi formalnega postopka preiskave ne vsebuje predhodne ocene spornih ukrepov, da bi se ugotovilo, ali vključujejo dejavnik pomoči, in če med upravnim postopkom po eni strani ni nobenega izrecnega izpodbijanja navedenih ukrepov, po drugi strani pa ni niti najmanjše zahteve za informacije v zvezi s skladnostjo teh ukrepov s tržnimi pogoji.

Komisija mora v skladu z obveznostjo vestne in nepristranske preučitve v interesu pravilne uporabe temeljnih pravil Pogodbe v zvezi z državnimi pomočmi nadaljevati in poglobiti preiskavo, da bi med drugim ugotovila, ali so bili zadevni ukrepi v skladu z merilom zasebnega gospodarskega subjekta. V ta namen mora državi članici ali poslati zahtevo o predložitvi dodatnih informacij s pojasnitvijo narave zahtevanih informacij ali naročiti dodatno izvedensko mnenje.

(Glej točke 226, 229, 240, 246, 248 in 249.)

9.      Za utemeljitev opredelitve ukrepa kot državne pomoči mora Komisija na podlagi člena 87(1) ES dokazati nevarnost izkrivljanja konkurence, za kar gre, če navedeni ukrep krepi položaj podjetja prejemnika v primerjavi z drugimi podjetji, ki so mu konkurenčna v sektorju, ki je bil na ravni Skupnosti liberaliziran.

(Glej točko 312.)

10.    Tretje osebe na podlagi dodelitve državnih pomoči v obliki jamstev ne morejo upravičeno pričakovati, da so ta jamstva zakonita, če so bila dodeljena v nasprotju z določbami člena 88(3) ES. Tretje osebe morajo namreč izkazati potrebno previdnost in skrbnost in se prepričati, da so se spoštovala pravila prava Skupnosti na področju državnih pomoči.

(Glej točko 354.)

11.    Odločbe o ugotoviti nezdružljivosti pomoči s skupnim trgom, ki ne vsebuje podrobnega stanja ukrepov zadevne pomoči, ki pa na podlagi dovolj natančnih podatkov iz njene obrazložitve, ki je z izrekom neločljivo povezana, vendarle omogoča količinsko določitev spornih pomoči, ni mogoče šteti za pomanjkljivo obrazloženo. Količinsko določitev morajo namreč v okviru izvajanja odločbe o ugotovitvi nezdružljivosti pomoči v vsakem primeru izvesti organi države članice, in sicer v lojalnem sodelovanju s Komisijo.

(Glej točko 388.)

12.    Spoštovanje pravic do obrambe v vseh postopkih, ki so sproženi zoper osebo in bi lahko škodljivo vplivali na njen položaj, je eno od temeljnih načel prava Unije, ki ga je treba spoštovati tudi, če ni posebnih predpisov. Na področju državnih pomoči se lahko Komisija pri presoji ukrepa z vidika določb člena 87 ES opre na podatke, ki jih je pridobila od tretjih oseb, šele po tem, ko zadevni državi članici omogoči predložitev pripomb o navedenih dejstvih.

Pravice te države članice do obrambe se ne morejo kršiti s tem, da se državi članici ne pošlje poročilo, ki temelji izključno na podatkih, ki so bili od prejemnikov državnih pomoči pridobljeni med preiskavo na kraju samem, ki so jo izvedli strokovnjaki Komisije, in ki ne vsebuje nobenega dejstva, s katerim podjetja, ki so bila deležna spornih ukrepov in so v stoodstotni lasti države članice, ne bi bila seznanjena.

(Glej točke od 399 do 401.)