Tožba, vložena 31. maja 2011 - Carlotti proti Parlamentu

(Zadeva T-276/11)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: Marie-Arlette Carlotti (Marseille, Francija) (zastopniki: S. Orlandi, A. Coolen, J.-N. Louis, E. Marchal in D. Abreu Caldas, odvetniki)

Tožena stranka: Evropski parlament

Predlog

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

-    ugotovi in razsodi,

-    da je sklep predsedstva Evropskega parlamenta z dne 1. aprila 2009, o spremembi dodatnega prostovoljnega pokojninskega sistema poslancev Evropskega parlamenta nezakonit;

-    izpodbijana odločba se razglasi za nično ;

Parlamentu se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

S to tožbo se predlaga razglasitev ničnosti odločbe z dne 28. marca 2011 s katero je bila tožeči stranki zavrnjena pravica do dodatne pokojnine pri 60. letih (od februarja 2012), ki je bila sprejeta na podlagi sklepa Evropskega parlamenta z dne 1. aprila 2009 o spremembi dodatnega prostovoljnega pokojninskega sistema poslancev Evropskega parlamenta.

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja pet tožbenih razlogov.

1.    Prvi tožbeni razlog: poseg v pravice, pridobljene iz naslova zakonodajnih aktov in kršitev načela pravne varnosti;

2.    Drugi tožbeni razlog: kršitev načel enakega obravnavanja in sorazmernosti, ker sklep z dne 1. aprila 2009 in izpodbijana odločba za tri leta dvigujeta starost, ki je potrebna za pridobitev pravice do pokojnine brez prehodnih ukrepov;

3.    Tretji tožbeni razlog: kršitev člena 29 Pravilnika o povračilu stroškov in nadomestilih poslancem Evropskega parlamenta, ki določa, da kvestorji in generalni sekretar skrbijo za razlago in strogo uporabo tega pravilnika ;

4.    Četrti tožbeni razlog: očitna napaka pri presoji, ki je podana pri Sklepu Predsedstva Evropskega parlamenta z dne 1.aprila 2009 s katerim je bila spremenjena ureditev, ki je podlaga za izpodbijano odločbo, saj temelji na neutemeljeni presoji finančnega stanja pokojninskih skladov;

5.    Peti tožbeni razlog: kršitev dobre vere pri izpolnjevanju pogodb in ničnost določil, ki omogočajo enostransko določanje pravic.

____________