Zadeva T-85/09

Yassin Abdullah Kadi

proti

Evropski komisiji

„Skupna zunanja in varnostna politika – Omejevalni ukrepi proti osebam in subjektom, povezanim z Osamo bin Ladnom, mrežo Al Kaida in talibani – Uredba (ES) št. 881/2002 – Zamrznitev sredstev in gospodarskih virov za osebe, vključene na seznam, ki ga je sestavil organ Združenih narodov – Sankcijski odbor – Poznejša vključitev v Prilogo I k Uredbi (ES) št. 881/2002 – Ničnostna tožba – Temeljne pravice – Pravica do izjave, pravica do učinkovitega sodnega nadzora in pravica do spoštovanja lastnine“

Povzetek sodbe

1.      Postopek – Razmejitev pristojnosti med Sodiščem in Splošnim sodiščem – Spodbijanje pravnih vprašanj, o katerih je odločilo Sodišče v okviru prejšnjega pritožbenega postopka, s strani Splošnega sodišča

2.      Evropske skupnosti – Sodni nadzor nad zakonitostjo aktov institucij – Uredba o posebnih omejevalnih ukrepih za nekatere osebe in subjekte, povezane z Osamo bin Ladnom, mrežo Al‑Kaida in talibani – Nadzor v zvezi s temeljnimi pravicami – Obseg

(Uredba Sveta št. 881/2002; Uredba Komisije št. 1190/2008)

3.      Evropske skupnosti – Sodni nadzor nad zakonitostjo aktov institucij – Uredba o posebnih omejevalnih ukrepih za nekatere osebe in subjekte, povezane z Osamo bin Ladnom, mrežo Al‑Kaida in talibani – Pravica do obrambe

(Uredba Sveta št. 881/2002; Uredba Komisije št. 1190/2008)

4.      Evropske skupnosti – Sodni nadzor nad zakonitostjo aktov institucij – Uredba o posebnih omejevalnih ukrepih za nekatere osebe in subjekte, povezane z Osamo bin Ladnom, mrežo Al‑Kaida in talibani – Splošna in dolgotrajna zamrznitev sredstev, premoženja in drugih gospodarskih virov navedenih oseb in subjektov, ne da bi bile zaslišane – Kršitev lastninske pravice

(Uredba Sveta št. 881/2002; Uredba Komisije št. 1190/2008)

1.      V okoliščinah, v katerih je predmet spora akt, ki ga je sprejela Komisija za nadomestitev predhodnega akta, ki ga je Sodišče razglasilo za ničnega v okviru pritožbe zoper sodbo Splošnega sodišča, s katero je bila ničnostna tožba, vložena zoper navedeni akt, zavrnjena, je zaradi samega načela pritožbe in posledične hierarhične sodne ureditve na splošno priporočljivo, da Splošno sodišče ne izpodbija pravnih vprašanj, o katerih je odločilo Sodišče. To velja toliko bolj, kadar je Sodišče zasedalo v velikem senatu in je očitno nameravalo izreči temeljno sodbo. Če je torej treba odgovoriti na vprašanja, ki so jih po sodbi Sodišča postavili institucije, države članice in zainteresirani pravni krogi, mora Sodišče samo zagotoviti odgovore nanje v okviru prihodnjih zadev, s katerimi bi se srečalo. Poleg tega je v navedenih okoliščinah naloga Sodišča, in ne Splošnega sodišča, da po potrebi spremeni sodno prakso, če bi se mu to zdelo utemeljeno, zlasti glede na precejšnje nevšečnosti, ki so jih navedle institucije in vlade intervenientke.

(Glej točki 121 in 123.)

2.      V okviru ničnostne tožbe, ki se nanaša na Uredbo št. 1190/2008 o stoprvi spremembi Uredbe št. 881/2002 o posebnih omejevalnih ukrepih za nekatere osebe in subjekte, povezane z Osama bin Ladnom, mrežo Al-Kaida in talibani, mora Splošno sodišče zagotoviti načeloma popoln nadzor nad zakonitostjo navedene uredbe glede na temeljne pravice, ne da bi bila ta uredba deležna kakršne koli sodne imunitete, ker je njen namen izvajanje resolucij Varnostnega sveta, sprejetih na podlagi VII. poglavja Ustanovne listine Združenih narodov.

To mora veljati vsaj tako dolgo, dokler bo očitno, da postopki ponovnega preizkusa, ki jih izvaja sankcijski odbor, ne zagotavljajo jamstev učinkovitega sodnega varstva. Ker se glede tega Varnostnemu svetu še vedno ni zdelo potrebno ustanoviti neodvisnega in nepristranskega organa, pristojnega za odločanje, s pravnega in dejanskega vidika, o pravnih sredstvih, vloženih zoper posamezne odločbe, ki jih sprejme sankcijski odbor, se lahko nadzor, ki ga opravi sodišče Skupnosti nad ukrepi Skupnosti o zamrznitvi sredstev, šteje za učinkovit samo, če se posredno nanaša na vsebinske presoje samega sankcijskega odbora in na dokaze, na katerih te presoje temeljijo.

Načelo popolnega in strogega sodnega nadzora nad ukrepi zamrznitve sredstev je toliko bolj utemeljeno, če ti ukrepi občutno in trajno vplivajo na temeljne pravice zadevnih oseb.

(Glej točke od 126 do 129 in 151.)

3.      Ker Uredba št. 1190/2008 o stoprvi spremembi Uredbe št. 881/2002 o posebnih omejevalnih ukrepih za nekatere osebe in subjekte, povezane z Osama bin Ladnom, mrežo Al-Kaida in talibani v zvezi z določeno osebo uvaja omejevalne ukrepe zaradi uvrstitve na seznam v Prilogi I k tej uredbi, ne da bi se tej osebi zagotovilo resnično jamstvo, da bo seznanjena z informacijami in dokazi, ki jo bremenijo, ali da bo lahko v zvezi s tem uspešno in učinkovito dala izjavo, je treba skleniti, da je bila ta uredba sprejeta po postopku, v katerem pravica do obrambe ni bila spoštovana.

Dalje, ob neobstoju ustreznega dostopa do informacij in dokazov, ki to osebo bremenijo, ter ob upoštevanju razmerij, ki obstajajo med pravico do obrambe in pravico do učinkovitega pravnega sredstva, ta oseba pred sodiščem Skupnosti glede na te okoliščine prav tako ni mogla braniti svojih pravic v zadovoljivih pogojih, zato obstaja tudi kršitev pravice do učinkovitega pravnega sredstva.

(Glej točki 181 in 184.)

4.      Uvedba – v zvezi z določeno osebo – omejevalnih ukrepov, kot je zamrznitev sredstev, določenih v Uredbi št. 1190/2008 o stoprvi spremembi Uredbe št. 881/2002 o posebnih omejevalnih ukrepih za nekatere osebe in subjekte, povezane z Osama bin Ladnom, mrežo Al-Kaida in talibani, zaradi uvrstitve na seznam v Prilogi I k tej uredbi, pomeni neutemeljeno omejitev njene lastninske pravice, ker je bila navedena Uredba št. 1190/2008 sprejeta, ne da bi se navedeni osebi zagotovilo kakršno koli resnično jamstvo, v okviru katerega bi lahko pristojnim organom predstavila svojo zadevo, in to v položaju, v katerem je treba omejitev njene lastninske pravice – glede na splošni obseg in trajanje ukrepov o zamrznitvi, katerih predmet je – šteti za precejšnjo.

(Glej točki 192 in 193.)