Language of document : ECLI:EU:T:2008:71

SODBA SODIŠČA PRVE STOPNJE (pritožbeni senat)

z dne 12. marca 2008

Zadeva T-107/07 P

Francisco Rossi Ferreras

proti

Komisiji Evropskih skupnosti

„Pritožba – Javni uslužbenci – Uradniki – Karierno ocenjevalno poročilo – Ocenjevalno obdobje 2003 – Presoja dejanskega stanja – Dokazno breme in izvedba dokazov – Nedopustna pritožba – Neutemeljena pritožba“

Predmet: Pritožba zoper sodbo Sodišča za uslužbence Evropske unije (drugi senat) z dne 1. februarja 2007 v zadevi Rossi Ferreras proti Komisiji (F-42/05, še neobjavljena v ZOdl. JU), s katero se predlaga razveljavitev te sodbe.

Odločitev: Pritožba se zavrne. Francisco Rossi Ferreras nosi svoje stroške in stroške, ki jih je priglasila Komisija.

Povzetek

Pritožba – Razlogi – Razlogi in trditve, predstavljeni pred Sodiščem za uslužbence, ki jih je stranka samo ponovila – Napačna presoja dejstev – Nedopustnost – Nadzor Sodišča prve stopnje nad presojo dokazov – Izključitev, razen ob izkrivljanju – Dokazno breme in izvedba dokazov

(člen 225a ES; Statut Sodišča, Priloga I, člen 11(1))

Iz člena 225a Pogodbe ES in člena 11(1) Priloge I k Statutu Sodišča izhaja, da je treba v pritožbi jasno navesti izpodbijane elemente sodbe, katere razveljavitev se predlaga, ter pravne trditve, ki ta predlog posebej utemeljujejo.

Te zahteve ne izpolnjuje pritožba, ki se omejuje na ponovitev ali obnovitev besedila razlogov in trditev, ki so bili predstavljeni že pred Sodiščem za uslužbence, skupaj s tistimi, ki temeljijo na dejstvih, ki jih je to sodišče izrecno zavrnilo.

Pritožba se lahko opira samo na razloge, ki se nanašajo na kršitev pravnih pravil, ne pa na tiste, ki se nanašajo na presojo dejstev. Le sodišče na prvi stopnji je pristojno za ugotavljanje dejstev – razen če bi vsebinska nepravilnost njegovih ugotovitev izhajala iz listin v spisu, ki so mu bile predložene – in za presojo teh dejstev. Presoja dejstev torej, razen pri izkrivljanja dokaznega gradiva, predloženega temu sodišču, ni pravno vprašanje, ki je kot tako predmet nadzora Sodišča prve stopnje. Tako izkrivljanje mora očitno izhajati iz listin v spisu, pri čemer pa ni treba opraviti nove presoje dejstev in dokazov.

Vendar je vprašanje, ali so bila pravila o dokaznem bremenu in izvedbi dokazov upoštevana, del pooblastila, ki ga ima pritožbeno sodišče za nadzor nad ugotovitvami dejstev, ki jih je opravilo sodišče na prvi stopnji. Zato je treba pritožbeni razlog, ki se nanaša na to, da naj bi sodišče na prvi stopnji zavrnilo očitek, ne da bi pred tem drugo stranko pozvalo, naj predloži podatke, s katerimi bi bilo mogoče dokazati utemeljenost tega očitka, razglasiti za dopusten.

Kar zadeva preučitev vsebine takega pritožbenega razloga, je treba upoštevati, da le sodišče na prvi stopnji odloča o morebitni potrebi po dopolnitvi podatkov, ki jih ima na voljo v zadevah, o katerih odloča. Poleg tega za to, da stranka prepriča pritožbeno sodišče glede trditve ali vsaj njegovega neposrednega posega v zbiranje dokazov, ni dovolj, da navede določena dejstva v podporo svoji trditvi, temveč mora predložiti tudi dovolj natančne, objektivne in skladne indice, ki lahko podprejo resničnost ali verjetnost teh trditev. V teh okoliščinah mora biti vpletenost sodišča v zbiranje dokazov v korist tožečih strank omejena na izjemne primere, v katerih tožeče stranke za podporo svojih trditev potrebujejo predvsem nekatere elemente, ki jih ima tožena stranka, in se soočajo s težavami pri pridobivanju teh elementov ali celo z zavrnitvijo te stranke.

(Glej točke od 26 do 31 in od 36 do 39.)

Napotitev na: Sodišče, 17. september 1996, San Marco proti Komisiji, C-19/95 P, Recueil, str. I-4435, točka 37; Sodišče, 28. maj 1998, New Holland Ford proti Komisiji, C-8/95 P, Recueil, str. I-3175, točki 23 in 25; Sodišče, 17. december 1998, Baustahlgewerbe proti Komisiji, C-185/95 P, Recueil, str. I‑8417, točka 93; Sodišče, 6. marec 2001, Connolly proti Komisiji, C‑274/99 P, Recueil, str. I-1611, točka 113; Sodišče, 10. julij 2001, Ismeri Europa proti Računskemu sodišču, C-315/99 P, Recueil, str. I-5281, točka 19; Sodišče, 6. april 2006, General Motors proti Komisiji, C-551/03 P, ZOdl., str. I‑3173, točka 54; Sodišče, 21. september 2006, JCB Service proti Komisiji, C-167/04 P, ZOdl., str. I-8935, točka 108; Sodišče, 25. januar 2007, Sumitomo Metal Industries in Nippon Steel proti Komisiji, združeni zadevi C-403/04 P in C‑405/04 P, ZOdl., str. I-729, točka 39; Sodišče prve stopnje, 25. september 2002, Ajour in drugi proti Komisiji, združeni zadevi T-201/00 in T-384/00, RecFP, str. I-A-167 in II-885, točka 75; Sodišče prve stopnje, 12. julij 2007, Beau proti Komisiji, T-252/06 P, še neobjavljen v ZOdl., točke od 45 do 47.