Pritožba, ki jo je 20. februarja 2014 vložila Catherine Teughels zoper sodbo, ki jo je 11. decembra 2013 izdalo Sodišče za uslužbence v zadevi F-117/11, Teughels proti Komisiji

(Zadeva T-131/14 P)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Pritožnica: Catherine Teughels (Eppegem, Belgija) (zastopnik: L. Vogel, odvetnik)

Druga stranka v postopku: Evropska komisija

Predlogi

Pritožnica Splošnemu sodišču predlaga, naj:

izpodbijano sodbo, ki jo je Sodišče za uslužbence Evropske unije na občni seji izdalo 11. decembra 2013, ki je bila vročena po telefaksu 11. decembra 2013 in s katero je bila zavrnjena tožba pritožnice z dne 8. novembra 2011, v celoti razveljavi;

s sklicevanjem na vsebino tožbe, ki jo je pritožnica vložila pri Sodišču za uslužbence, razglasi navedeno tožbo za utemeljeno in posledično razglasi ničnost odločb, na katere se ta tožba nanaša;

toženi stranki na podlagi člena 87(2) Poslovnika naloži plačilo stroškov, vključno z nujnimi izdatki, ki so nastali zaradi postopka, in predvsem s stroški pooblaščenca za vročanje, potnimi stroški in dnevnicami ter nagradami odvetnikov na podlagi člena 91(b) Poslovnika.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Pritožnica v utemeljitev svoje pritožbe navaja dva pritožbena razloga.

Prvi pritožbeni razlog se nanaša na kršitev člena 11(2) Priloge VIII h Kadrovskim predpisom za uradnike Evropske unije in člena 26(1) in (4) Priloge XIII k navedenim predpisom, na nespoštovanje pridobljenih pravic, na kršitev načel pravne varnosti in prepovedi retroaktivnosti ter na neobstoj obrazložitve. Pritožnica navaja, da:

‒    je Sodišče za uslužbence splošnim predpisom za izvajanje členov 11 in 12 Priloge VIII h Kadrovskim predpisom v zvezi s prenosom pokojninskih pravic, sprejetih leta 2011, dalo retroaktivni učinek s tem, da je presodilo, da je OPI za določitev števila let pokojninske dobe, ki v skladu s pokojninskim sistemom Skupnosti ustrezajo aktuarskemu ekvivalentu pokojninskih pravic pritožnice v belgijskem pokojninskem sistemu, lahko uporabilo splošna pravila za izvajanje iz leta 2011, ker ob začetku veljavnosti teh pravil tožeča stranka ni bila v „v celoti vzpostavljenem“ položaju na podlagi splošnih pravil za izvajanje iz leta 2004, ker ni sprejela predloga izračuna, ki ji je bil predhodno predložen, to pa kljub temu, da je bila prošnja za prenos pokojninskih pravic vložena novembra 2009, da so bile pravice tožeče stranke torej dokončno vzpostavljene na ta datum in da bi zato morale biti določene na podlagi splošnih pravil za izvajanje iz leta 2004;‒    Sodišče za uslužbence ni pravno utemeljilo svoje analize in ni pojasnilo, zakaj je treba v obravnavanem primeru odstopiti od določb Kadrovskih predpisov, na katere se je sklicevala tožeča stranka v tožbi na prvi stopnji, in od načel, na katera se te določbe nanašajo.Drugi pritožbeni razlog se nanaša na kršitev načel pravne varnosti in „patere legem quam ipse fecisti“, na nespoštovanje pridobljenih pravic, na neobstoj obrazložitve ter na kršitev avtoritete in zavezujoče narave vsakega posamičnega upravnega akta in natančneje odločbe, ki je bila gled

e pritožnice sprejeta 29. junija 2010. Pritožnica navaja, da: ‒    je Sodišče za uslužbence nepravilno presodilo, da ob začetku veljavnosti splošnih pravil za izvajanje iz leta 2011 tožeča stranka ni bila v „v celoti vzpostavljenem“ položaju na podlagi splošnih pravil za

izvajanje iz leta 2004, ker tožeča stranka ni „niti sprejela niti formalno zavrnila“ predloga za izračun, ki ji je bil predložen 29. junija 2010, čeprav je ta predlog za izračun prava upravna odločba, ki dokončno vpliva na pravice tožeče stranke;‒    uprava ne more več enostransko zmanjšati pravic, ki izhajajo iz predloga za izračun, ki je bil zanjo

pravno zavezujoč;‒    je Sodišče za uslužbence kršilo načelo, v skladu s katerim dokončnost in zavezujoča narava enostranske odločitve Komisije ni odvisna od tega, da se naslovnik z njo strinja.