Začasna izdaja

SODBA SPLOŠNEGA SODIŠČA (pritožbeni senat)

z dne 4. maja 2016

Zadeva T‑129/14 P

Carlos Andres in drugi

proti

Evropski centralni banki (ECB)

„Pritožba – Javni uslužbenci – Zaposleni v ECB – Pokojnine – Reforma pokojninskega sistema – Zamrznitev pokojninskega načrta – Pogoji za zaposlitev osebja ECB – Pravica do posvetovanja – Različna narava pogodbenega delovnega razmerja in delovnega razmerja na podlagi Kadrovskih predpisov – Izkrivljanje – Napačna uporaba prava“

Predmet:      Pritožba zoper sodbo Sodišča za uslužbence Evropske unije (drugi senat) z dne 11. decembra 2013 v zadevi Andres in drugi/ECB (F‑15/10, EU:F:2013:194), s katero se predlaga razveljavitev te sodbe.

Odločitev:      Pritožba se zavrne. C. Andresu in drugim pritožnikom, katerih imena so navedena v prilogi, se naloži plačilo stroškov

Povzetek

1.      Akti institucij – Nedotakljivost po sprejetju – Sprememba, pogojena z upoštevanjem pravil o pristojnosti in postopku

2.      Uradniki – Uslužbenci Evropske centralne banke – Zastopanje – Odbor za nadzor pokojninskega načrta – Obvezno posvetovanje – Obseg – Obveznost predložitve vseh upoštevnih informacij odboru – Meje

(Protokol o statutu Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke, člen 10.4; Poslovnik Evropske centralne banke, člen 21.3)

3.      Socialna politika – Obveščanje delavcev in posvetovanje z njimi – Direktiva 2002/14 – Pravica delavcev do obveščenosti in posvetovanja v podjetju – Obseg

(Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta št. 2002/14)

1.      Namen načela pravne varnosti je zagotoviti predvidljivost položajev in pravnih razmerij, ki spadajo na področje uporabe prava Unije. Zato je pomembno, da institucije Unije spoštujejo nedotakljivost aktov, ki so jih sprejele in ki vplivajo na pravni in dejanski položaj pravnih subjektov, tako da lahko te akte spremenijo le ob upoštevanju pravil o pristojnosti in postopkovnih pravil. Načelo pravne varnosti torej samo po sebi ne more preprečiti spremembe pravnega pravila.

(Glej točko 35.)

Napotitev na:

Sodišče: sodbi z dne 10. aprila 2003, Schulin, C‑305/00, Recueil, EU:C:2003:218, točka 58, in z dne 15. septembra 2005, Irska/Komisija, C‑199/03, EU:C:2005:548, točka 69;

Splošno sodišče: sodba z dne 21. oktobra 1997, Deutsche Bahn/Komisija, T‑229/94, Recueil, EU:T:1997:155, točka 113 in navedena sodna praksa.

2.      Obveznost posvetovanja, ki jo ima Evropska centralna banka v okviru reforme svojega pokojninskega sistema, pomeni, da mora odboru za nadzor pokojninskega načrta predlagati upoštevne informacije ves čas postopka posvetovanja, saj je cilj, da se navedenemu odboru omogoči kolikor je mogoče popolno in učinkovito sodelovanje v postopku posvetovanja. V ta namen mora Evropska centralna banka predlagati vse nove upoštevne informacije do zadnjega trenutka poteka navedenega postopka.

Vendar pa niti iz splošnega obsega obveznosti posvetovanja, ki jo ima Evropska centralna banka glede predvidene reforme svojega pokojninskega sistema, niti iz drugih določb, torej člena 6 Protokola o sporazumu o odnosih med izvršilnim odborom in svetom zaposlenih Banke ter člena 30 pooblastil odbora za nadzor pokojninskega načrta, ni razvidno, da bi ta obveznost posvetovanja Banki omogočala odstopiti od obveznosti, da varuje zaupnost zadevnih dokumentov. Nasprotno, nadzorni odbor mora, kot je opozorilo Sodišče za uslužbence, sodelovati v postopku posvetovanja, kolikor je mogoče popolno in učinkovito, medtem ko morajo biti informacije, ki omogočajo seznanitev s predmetom posvetovanja, glede na cilj poglavja II navedenega Protokola o sporazumu svetu zaposlenih predstavljene, če temu ne nasprotuje noben nujni razlog.

(Glej točki 57 in 60.)

3.      Čeprav se obveznost posvetovanja s predstavniki delavcev kaže z dolžnostjo delodajalca, da v smislu Direktive 2002/14 o določitvi splošnega okvira za obveščanje in posvetovanje z delavci v Evropski skupnosti odborom predlaga ali posreduje upoštevne informacije ves čas postopka posvetovanja, kar pomeni dejavno prizadevanje delodajalca v tej smeri, pa te obveznosti ni mogoče razumeti tako, da bi navedenega delodajalca zavezovala, da predstavnikom delavcev posreduje vse informacije, ki so tem dostopne iz drugih virov, in zlasti informacije, ki so javno dostopne.

(Glej točko 76.)