Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Fővárosi Törvényszék (Madžarska) 11. aprila 2023 – FR/Nemzeti Adó- és Vámhivatal Fellebbviteli Igazgatósága

(Zadeva C-225/23, Pinta¹ )

Jezik postopka: madžarščina

Predložitveno sodišče

Fővárosi Törvényszék

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: FR

Tožena stranka: Nemzeti Adó- és Vámhivatal Fellebbviteli Igazgatósága

Vprašanja za predhodno odločanje

Ali je treba člen 54(3)(g) in člen 58 Pogodbe o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti (v nadaljevanju: Pogodba EGS), s katero je določena veljavnost Direktive Sveta 78/660/EGS¹ (v nadaljevanju: četrta direktiva), razlagati tako, da na njeno področje uporabe ne spadajo davčni zavezanci, ki so fizične osebe, ampak samo družbe v smislu člena 58 Pogodbe EGS?

Če je odgovor pritrdilen, ali to pomeni, da iz področja uporabe četrte direktive izhaja, da določb te direktive, s katerimi so predpisane obveznosti glede knjigovodstva, priprave izvirnih dokumentov, hrambe dokumentov in objave, ni mogoče uporabiti za davčne zavezance, ki so fizične osebe, torej so obveznosti iz te direktive naložene zgolj družbam, ki spadajo na njeno področje uporabe, in zato njihove izpolnitve ni mogoče zahtevati od davčnih zavezancev, ki so fizične osebe, in teh obveznosti v upravnem ali sodnem postopku, namenjenem preučitvi izpolnjevanja davčnih obveznosti davčnih zavezancev, ki so fizične osebe, ni mogoče upoštevati v breme teh oseb?

Neodvisno od zgornjih vprašanj, ali davčni organ države članice ravna v skladu s temeljnimi računovodskimi načeli, namenom in funkcijo obveznosti objave iz členov 2, 31, 47, 48 in 51 četrte direktive, pravico do poštenega sojenja, ki je s členom 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljevanju: Listina) zagotovljena kot splošno pravno načelo, ter temeljnima načeloma pravne varnosti in sorazmernosti, kadar na podlagi določb zakona o računovodstvu določi davčno razliko v breme davčnega zavezanca, ki je fizična oseba, zgolj zato, ker davčni zavezanec iz razlogov, za katere ne odgovarja, davčnemu organu ni mogel predložiti celotne računovodske dokumentacije gospodarskih družb, ki so bile na datum davčnega nadzora že neodvisne od tega davčnega zavezanca ali izbrisane iz sodnega registra, da bi dokazal, da je v blagajno teh družb vplačal gotovinske zneske, ki jih je prejel na podlagi funkcij, ki jih je predhodno opravljal v teh družbah ali na podlagi sporazuma, oziroma ki so bili preneseni na njegov zasebni račun, tako da davčni organ temu davčnemu zavezancu očita neobstoj ali neustreznost računovodskih dokumentov družb, s katerimi na datum davčnega nadzora zaradi objektivnih ovir ni mogel razpolagati in na katerih obstoj in način priprave ni imel vpliva.

Ali je uvodne izjave in člene 2, 31, 47, 48 in 51 četrte direktive mogoče razlagati tako, da izpolnitev obveznosti iz teh določb povzroči nastanek zakonske domneve, da so podatki, vsebovani v letnih računovodskih izkazih, skladni s temeljnimi računovodskimi načeli, zlasti z načeloma točnosti in upravičenosti, in z računovodskimi dokumenti, ki temeljijo na njih?

Ali davčni organ ravna v skladu s členi 2, 31, 47, 48 in 51 četrte direktive, pravico do poštenega sojenja, ki je s členom 47 Listine zagotovljena kot splošno pravno načelo, in temeljnimi načeli pravne varnosti ter primarnosti in učinkovitosti prava Unije, kadar brez izpodbitja zakonske domneve glede izpolnitve določb četrte direktive nekaterih računovodskih dokumentov, ki so bili pripravljeni v skladu z računovodskimi pravili, ne sprejme kot dokazov, ki so verodostojni sami po sebi?

Ali davčni organ ravna v skladu s členi 2, 31, 47, 48 in 51 četrte direktive, pravico do poštenega sojenja, ki je s členom 47 Listine zagotovljena kot splošno pravno načelo, in temeljnim načelom pravne varnosti, kadar letnih računovodskih izkazov, ki jih je objavila družba, ne sprejme kot kontrolnih podatkov za formalno ustrezne računovodske dokumente (blagajniške račune), ki jih je priložil davčni zavezanec, ki je fizična oseba, niti za pričevanja in izjave, ki te dokumente potrjujejo, in to utemeljuje s tem, da ti računovodski izkazi sami po sebi niso zadostni, ker je za verodostojen dokaz spornih finančnih tokov potrebna celotna računovodska dokumentacija družbe za davčno leto, ki je predmet nadzora. Ali je na podlagi navedenih členov četrte direktive mogoče sklepati na to, da je dokazna vrednost celotne računovodske dokumentacije, vodene v skladu s temi členi, glede dokazovanja gotovinskih plačil, opravljenih z bančnega računa družbe, večja od dokazne vrednosti letnih računovodskih izkazov, objavljenih v skladu s členoma 48 in 51 četrte direktive, ali od dokazne vrednosti določenih blagajniških računov, pripravljenih v skladu z istimi računovodskimi pravili.

____________

¹ Ime te zadeve je izmišljeno. Ne ustreza resničnemu imenu nobene od strank v postopku.

¹ Četrta direktiva Sveta z dne 25. julija 1978 o letnih računovodskih izkazih posameznih vrst družb, ki temelji na členu 54(3)(g) Pogodbe (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 17, zvezek 1, str. 21).