Zadeva T-336/04

TV Danmark A/S in Kanal 5 Denmark Ltd

proti

Komisiji Evropskih skupnosti

„Zaupnost“

Povzetek sklepa

1.      Postopek – Intervencija – Posredovanje procesnih aktov intervenientom – Odstopanje

(Poslovnik Sodišča prve stopnje, člen 116(2); Navodila sodnemu tajniku Sodišča prve stopnje, člen 5(4), prvi pododstavek; Praktični napotki Sodišča prve stopnje za stranke, oddelek VIII, točki 2 in 3)

2.      Postopek – Intervencija – Posredovanje procesnih aktov intervenientom – Odstopanje

(Poslovnik Sodišča prve stopnje, člen 116(2); Navodila sodnemu tajniku Sodišča prve stopnje, člen 5(4), prvi pododstavek; Praktični napotki Sodišča prve stopnje za stranke, oddelek VIII, točki 2 in 3)

1.      Člen 116(2) Poslovnika Sodišča prve stopnje določa načelo, da je treba intervenientkam posredovati prepis vseh procesnih aktov, ki so vročeni strankam. Druga poved določbe samo izjemoma omogoča zaupno obravnavanje nekaterih dokumentov v spisu, s katerim so ti izvzeti iz obveznosti posredovanja intervenientkam.

Za presojanje pogojev, pod katerimi je mogoče dovoliti zaupno obravnavanje nekaterih delov, je treba za vsak dokument v spisu ali odlomek v procesnem aktu, za katere je bilo predlagano zaupno obravnavanje, tehtati legitimno skrb tožeče stranke, da prepreči oškodovanje svojih poslovnih interesov, in prav tako legitimno skrb intervenientk, da imajo na voljo informacijame, ki so potrebne, da lahko uveljavijo svoje pravice in predstavijo svoja stališča pred sodiščem Skupnosti.

Poleg tega je v členu 5(4), prvi pododstavek, Navodil sodnemu tajniku Sodišča prve stopnje z dne 3. marca 1994 predvideno, da mora stranka v svojem predlogu, naj se odredi zaupno obravnavanje nekaterih delov ali dokumentov v spisu, natančno navesti zaupne dele ali odlomke in za vsak zadevni del ali odlomek obrazložiti, zakaj je zaupen. V oddelku VIII, točki 2 in 3, Praktičnih napotkov Sodišča prve stopnje za stranke z dne 14. marca 2002 je navedeno, da predloga za zaupno obravnavanje, ki ni dovolj natančno določen, ni mogoče upoštevati ter da je treba v predlogu za zaupno obravnavanje natančno navesti zadevne dele ali odlomke in zelo na kratko obrazložiti, zakaj se vsak od teh delov ali odlomkov šteje za tajnega ali zaupnega.

Iz tega sledi, da se predlog za zaupno obravnavanje, v katerem deli, ki jih zajema, niso dovolj natančno določeni, zavrne. Iz tega sledi tudi, da se upošteva jedrnatost obrazložitve, predložene v podporo predlogu za zaupno obravnavanje, če iz preučitve delov, zajetih v tem predlogu, ni mogoče dovolj jasno sklepati, da so zaupni. Ta ugotovitev v interesu dobrega vodenja sodnih postopkov velja toliko bolj, če predlagano zaupno obravnavanje zadeva precejšnjo količino podatkov.

Ugovor zoper zaupnost, ki ga predložijo intervenientke, se mora nanašati na natančno določene dele procesnih aktov, ki so bili prikriti, in da je treba v njem navesti razloge, zaradi katerih bi bilo treba zavrniti zaupnost v zvezi s temi deli. Posledično je treba predlogu za zaupno obravnavanje ugoditi, če se nanaša na dele, ki niso bili izpodbijani oziroma niso bili izpodbijani izrecno ali dovolj natančno.

(Glej točke od 39 do 45.)

2.      Če intervenientka upošteva v ta namen predpisane roke Sodišča prve stopnje, ji namreč ni mogoče odvzeti pravice do ugovarjanja predlogu za zaupno obravnavanje delov procesnega akta, češ da ni v predpisanih rokih ugovarjala zaupnosti teh elementov, ko so bili predloženi v predhodni fazi postopka.

(Glej točko 50.)