Zadeva T-357/03

Gollnisch in drugi

proti

Evropskemu parlamentu

„Odločitev predsedstva Evropskega parlamenta – Ničnostna tožba – Nedopustnost“

Povzetek sklepa

1.      Postopek – Predložitev mnenja pravnih služb institucij Skupnosti Sodišču prve stopnje – Pogoji

2.      Ničnostna tožba – Fizične ali pravne osebe – Akti, ki jih neposredno in posamično zadevajo – „Contra legem“ razlaga pogoja glede zahteve po posamični prizadetosti – Nedopustnost

(člen 230, četrti odstavek, ES)

3.      Ničnostna tožba – Fizične ali pravne osebe – Akti, ki jih neposredno in posamično zadevajo – Akt predsedstva Evropskega parlamenta, ki spreminja pogoje uporabe sredstev iz proračunske postavke političnih skupin in samostojnih poslancev – Tožba samostojnih poslancev – Nedopustnost

(člen 230, četrti odstavek, ES)

1.      V nasprotju z javnim interesom, ki zahteva, da institucije lahko dobijo mnenja svoje pravne službe, izdana v popolni neodvisnosti, bi bilo dovoliti, da lahko take interne dokumente v okviru spora pred Sodiščem prve stopnje predložijo druge osebe, kot so službe, na zahtevo katerih so bili izdelani, ne da bi njihovo predložitev dovolila zadevna institucija ali bi jo odredilo sodišče.

(Glej točko 34.)

2.      Iz samega besedila člena 230, četrti odstavek, ES in tudi iz ustaljene sodne prakse izhaja, da ima fizična ali pravna oseba pravico zahtevati razveljavitev akta, ki ni nanjo naslovljena odločba, samo če jo ta akt zadeva ne samo neposredno, ampak tudi posamično, tako da razlaga navedene določbe ne more pripeljati do izključitve tega zadnjega pogoja, ki ga izrecno določa Pogodba, ne da bi presegli pristojnosti, ki jih Pogodba podeljuje sodiščem Skupnosti.

(Glej točko 62.)

3.      Osebe, ki niso naslovniki akta, lahko trdijo, da jih akt zadeva posamično, samo če jih ta akt zadeva zaradi določenih lastnosti, ki so značilne zanje, ali zaradi dejanskega stanja, ki jih razlikuje od katere koli druge osebe in zato individualizira enako, kot bi naslovnika akta.

Iz tega vidika se akt predsedstva Evropskega parlamenta, ki spreminja pogoje uporabe sredstev iz proračunske postavke političnih skupin in samostojnih poslancev, v prihodnosti uporablja za ene in druge na splošno. Torej lahko vpliva na prihodnje politične skupine in samostojne poslance ter tudi na tiste, ki so sestavljali Parlament ob njegovem sprejetju, čeprav posamično ne zadeva nobenega od njih. Tudi status samostojnih poslancev ne more individualizirati tožečih strank enako, kot bi naslovnika akta.

(Glej točke 63, 65 in 66.)