Zadeva C‑333/14

Scotch Whisky Association in drugi

proti

Lord Advocate in Advocate General for Scotland

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe,
ki ga je vložilo Court of Session (Škotska))

„Predhodno odločanje – Skupna ureditev trgov kmetijskih proizvodov – Uredba (EU) št. 1308/2013 – Prosti pretok blaga – Člen 34 PDEU – Količinske omejitve – Ukrepi z enakim učinkom – Najnižja cena alkoholnih pijač, izračunana na podlagi količine alkohola v proizvodu – Utemeljitev – Člen 36 PDEU – Varovanje zdravja in življenja ljudi – Presoja nacionalnega sodišča“

Povzetek – Sodba Sodišča (deseti senat) z dne 23. decembra 2015

1.        Kmetijstvo – Skupna ureditev trgov – Vino – Nacionalna ureditev, ki predpisuje najnižjo ceno na enoto alkohola za maloprodajo vin – Dopustnost – Utemeljitev – Varovanje zdravja in življenja ljudi – Zahteva – Spoštovanje načela sorazmernosti

(Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 1308/2013, člen 167)

2.        Prosti pretok blaga – Količinske omejitve – Ukrepi z enakim učinkom – Nacionalna ureditev, ki predpisuje najnižjo ceno na enoto alkohola za maloprodajo alkoholnih pijač – Nedopustnost – Utemeljitev – Varovanje zdravja in življenja ljudi –Obveznost uporabe najmanj omejevalnih ukrepov – Preverjanje s strani nacionalnega sodišča

(člena 34 PDEU in 36 PDEU)

3.        Prosti pretok blaga – Odstopanja – Varovanje zdravja in življenja ljudi – Nacionalna ureditev, ki predpisuje najnižjo ceno na enoto alkohola za maloprodajo alkoholnih pijač – Utemeljitev – Zahteva – Spoštovanje načela sorazmernosti – Merila presoje – Datum, ki ga je treba upoštevati

(člen 36 PDEU)

1.        Uredbo št. 1308/2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb št. 922/72, št. 234/79, št. 1037/2001 in št. 1234/2007 je treba razlagati tako, da ne nasprotuje nacionalnemu ukrepu, ki predpisuje najnižjo ceno na enoto alkohola za maloprodajo vin, če je tak ukrep dejansko primeren za zagotovitev doseganja cilja varovanja zdravja in življenja ljudi, in če glede na cilje skupne kmetijske politike in dobrega delovanja skupne ureditve kmetijskih trgov ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje cilja varovanja zdravja in življenja oseb.

Uredba št. 1308/2013 namreč nima niti določb, ki bi dovoljevale določitev maloprodajne cene vin bodisi na nacionalni ravni bodisi na ravni Unije, niti določb, ki bi državam članicam prepovedovale, da sprejmejo nacionalne ukrepe, s katerimi se določijo take cene. Zato države članice načeloma ostajajo pristojne za sprejetje nekaterih ukrepov, ki niso določeni v navedeni uredbi, pod pogojem da ti ukrepi ne odstopajo ali ne posegajo v to uredbo ali ovirajo njeno dobro delovanje. Kar zadeva določitev najnižje cene na enoto alkohola, lahko ta posega v Uredbo št. 1308/2013, saj je ta določitev v nasprotju z načelom svobodne določitve prodajnih cen kmetijskih proizvodov na podlagi svobodne konkurence, na katerem ta uredba temelji. Ker pa vzpostavitev skupne ureditve kmetijskih trgov državam članicam ne preprečuje, da uporabijo nacionalna pravila, ki uresničujejo cilj v splošnem interesu, ki ni eden izmed tistih, ki jih zajema ta skupna ureditev, se lahko država članica sklicuje na cilj varovanja zdravja in življenja ljudi, zato da utemelji ukrep, ki posega v sistem svobodne določitve cen v pogojih učinkovite konkurence, na katerem temelji Uredba št. 1308/2013.

Omejevalni ukrep pa mora biti v skladu z načelom sorazmernosti, in sicer mora biti primeren za uresničevanje zastavljenega cilja in ne sme presegati tega, kar je nujno za dosego tega cilja. Preizkus sorazmernosti je treba opraviti ob upoštevanju, zlasti ciljev skupne kmetijske politike in dobrega delovanja skupne ureditve kmetijskih trgov, kar zahteva tehtanje med temi cilji in ciljem varovanja javnega zdravja, ki ga uresničuje nacionalna ureditev.

Glej točke 17, 19, 24, od 26 do 29 ter točko 1 izreka.

2.        Člena 34 PDEU in 36 PDEU je treba razlagati tako, da nasprotujeta temu, da se država članica zaradi uresničevanja cilja varovanja zdravja in življenja ljudi s povišanjem cen porabe alkohola odloči za ureditev, ki predpisuje najnižjo ceno na enoto alkohola za maloprodajo alkoholnih pijač in ne uporabi ukrepa, ki bi lahko manj omejeval trgovino in konkurenco v Evropski uniji, kot je povišanje trošarin. Zgolj okoliščina, da lahko slednji ukrep zagotovi dodatne prednosti in širše uresničuje cilj boja poti zlorabi alkohola, ne zadostuje za utemeljitev, da se ga ne uporabi.

Namreč, že zgolj zato, ker preprečuje, da bi se nižja lastna cena uvoženih proizvodov odrazila v prodajni ceni za potrošnika, navedena ureditev lahko omejuje dostop alkoholnih pijač, ki se legalno prodajajo v drugih državah članicah, do nacionalnega trga, in torej pomeni ukrep, ki ima enak učinek kot količinska omejitev v smislu člena 34 PDEU. Ta ukrep kot tak je mogoče utemeljiti, med drugim z razlogi varovanja zdravja in življenja ljudi v smislu člena 36 PDEU, le če je ta ukrep primeren za zagotovitev uresničitve zastavljenega cilja in ne presega tega, kar je potrebno, da bi bil dosežen. Glede primernosti zadevne ureditve za doseganje njenega cilja varovanja zdravja in življenja ljudi, se ne zdi nerazumno stališče, da je ukrep, s katerim se določi najnižja prodajna cena za alkoholne pijače in katerega cilj je zlasti, da se poveča cena poceni alkoholnih pijač, primeren za zmanjšanje porabe alkohola na splošno, posebej pa nevarne ali škodljive porabe, saj pivci, ki se vdajajo taki porabi pretežno kupujejo poceni alkoholne pijače.

Kar zadeva vprašanje, ali ta nacionalna ureditev ne presega tega, kar je potrebno za učinkovito varovanje zdravja in življenja ljudi, je lahko davčni ukrep, s katerim se poveča obdavčenj alkoholnih pijač, manj omejevalen za trgovino s temi proizvodi v Uniji kot ukrep, ki predpisuje najnižjo ceno na enoto alkohola.
Ta slednji ukrep namreč močno omejuje svobodo gospodarskih subjektov, da določijo svojo maloprodajno ceno, in zato pomeni resno oviro za dostop alkoholnih pijač, ki se legalno prodajajo v državah članicah, do nacionalnega trga trga in konkurenci na tem trgu. V zvezi s tem se ne zdi, da bi okoliščina, da povečana obdavčitev alkoholnih pijač povzroči splošno povečanje cen teh pijač, kar zadeva tako pivce, ki užijejo zmerne količine alkohola, in tiste, ki se vdajajo nevarni in škodljivi porabi, glede na cilja, ki se uresničujeta z zadevno nacionalno ureditvijo, vodila do sklepa, da je tako povečano obdavčenje manj učinkovito kot uporabljeni ukrep. Nasprotno, dejstvo, da lahko zaradi ukrepa višje obdavčitve nastanejo dodatne prednosti v primerjavi z določitvijo najnižje cene na enoto alkohola, pri čemer se prispeva k uresničevanju splošnega cilja boja proti zlorabi alkohola, ne le da ne more biti razlog za zavrnitev takega ukrepa, temveč dejansko pomeni element, ki upravičuje sprejetje tega ukrepa in ne ukrepa, s katerim se naloži najnižja cena na enoto alkohola.

(Glej točke 32, 33, 36, od 46 do 48 ter točko 2 izreka.)

3.        Člen 36 PDEU je treba razlagati tako, da mora nacionalno sodišče, kadar preuči nacionalno ureditev glede na utemeljitev na podlagi varovanja zdravja in življenja ljudi v smislu tega člena, objektivno preučiti, ali je mogoče na podlagi dokazov, ki jih je predložila zadevna država članica, razumno oceniti, da so izbrana sredstva primerna za uresničitev zastavljenih ciljev, pa tudi možnost, da se ti dosežejo z ukrepi, ki manj omejujejo prosti pretok blaga in skupno ureditev kmetijskih trgov.

Kar zadeva nacionalno ureditev, ki predpisuje najnižjo ceno na enoto alkohola za maloprodajo alkoholnih pijač, lahko nacionalno sodišče upošteva obstoj morebitnih znanstvenih negotovosti glede konkretnih in dejanskih učinkov takšnega ukrepa na porabo alkohola zaradi uresničitve zastavljenega cilja. V zvezi s tem okoliščina, da nacionalna ureditev določa, da predpisana najnižja cena na enoto alkohola po določenem času preneha veljati, razen če se nacionalni zakonodajalec ne odloči, da jo bo ohranil, pomeni element, ki ga nacionalno sodišče lahko prav tako upošteva. To sodišče mora poleg tega pri primerjavi najnižje cene na enoto alkohola z drugimi možnimi ukrepi, ki manj vplivajo na trgovino znotraj Unije, tudi oceniti naravo in obseg omejitve prostega pretoka blaga, ki je posledica ukrepa, kot je predpisovanje najnižje cene na enoto alkohola, ter vpliv takega ukrepa na dobro delovanje skupne ureditve kmetijskih trgov, saj je ta ocena neločljivo povezana s preizkusom sorazmernosti.

Poleg tega, kar zadeva datum, glede na katerega je treba presojati zakonitost zadevnega ukrepa, je treba člen 36 PDEU razlagati tako, da preizkus sorazmernosti ukrepa, ki predpisuje najnižjo ceno na enoto alkohola za maloprodajo alkoholnih pijač, ni omejen le na informacije, dokaze ali drugo gradivo, ki ga je imel na voljo nacionalni zakonodajalec, ko je sprejel tak ukrep. Glede tega je treba v okoliščinah, ko mora nacionalno sodišče preizkusiti skladnost nacionalne ureditve s pravom Unije ob tem, da ta ureditev ni začela veljati v nacionalnem pravnem redu, preizkus skladnosti navedenega ukrepa s pravom Unije v skladu s pogoji, ki jih določa nacionalno pravo, opraviti na podlagi informacij, dokazov ali drugega gradiva, ki ga ima na voljo nacionalno sodišče na dan, ko odloči.

Glej točke od 57 do 59, 63, 65 ter točki 3 in 4 izreka.