Pritožba, ki jo je 14. februarja 2009 vložil Enzo Reali zoper sodbo Sodišča za uslužbence Evropske unije z dne 11. decembra 2008 v zadevi Reali proti Komisiji, F-136/06
(Zadeva T-65/09 P)
Jezik postopka: angleščina
Stranki
Pritožnik: Enzo Reali (Firence, Italija) (zastopnik: S. Pappas, odvetnik)
Druga stranka v postopku: Komisija Evropskih skupnosti
Predlogi pritožnika:
izpodbijana sodba naj se razveljavi in izpodbijana odločba organa, pristojnega za imenovanja naj se razglasi za nično;
toženi stranki naj se naloži plačilo stroškov postopka.
Pritožbeni razlogi in bistvene trditve
Pritožnik s to pritožbo predlaga razveljavitev sodbe Sodišča za uslužbence z dne 11. decembra 2008 v zadevi Reali proti Komisiji (F-136/06)
1, s katero je bila zavrnjena tožba pritožnika za razglasitev ničnosti odločbe organa, pooblaščenega za sklenitev pogodb, ki je tožečo stranko uvrstila v naziv in plačilni razred v trenutku nastopa službe pri Komisiji kot pogodbenega uslužbenca.
Pritožnik v podporo svoje pritožbe navaja štiri pritožbene razloge.
Prvič, trdi, da je Sodišče za uslužbence napačno uporabilo pravo s tem, da je odločilo, da je ugovor nezakonitosti iz tožbe na prvi stopnji, proti določenim Splošnim določbam za izvajanje ("SDI") nedopusten v primeru neuveljavljanja istega ugovora v pritožbi v predhodnem postopku. Pritožnik trdi, da bi moralo Sodišče za uslužbence po uradni dolžnosti obravnavati vprašanje nepristojnosti Komisije, na katero se nanašajo njegovi ugovori nezakonitosti. Podredno pritožnik zatrjuje, da tudi če Sodišče za uslužbence ni bilo zavezano, da obravnava to vprašanje po uradni dolžnosti, bi moralo navedeni ugovor dopustiti v obsegu, v katerem je bila zakonitost določenega merila za njegovo uvrstitev obravnavana že v prvotni pritožbi.
Drugič, pritožnik trdi, da je Sodišče za uslužbence napačno uporabilo pravo pri presoji pritožnikovih diplom. Trdi, da mora biti ugotavljanje vrednosti diplome opravljeno v zvezi z nacionalno zakonodajo, v okviru katere je bila ta diploma pridobljena, saj takšno ugotavljanje spada v izključno pristojnost držav članic, in da je Sodišče za uslužbence samovoljno zmanjšalo obseg zadevne italijanske zakonodaje in jo izkrivilo.
Tretjič, pritožnik trdi, da je Sodišče za uslužbence pri presoji vrednosti pritožnikovih diplom in njihovi primerjavi z diplomami oseb, ki so zaključile dodiplomsko stopnjo, kršilo načelo prepovedi diskriminacije.
Četrtič, pritožnik navaja, da izpodbijana sodba vsebuje protisloven razlog, ker naj bi, po njegovem mnenju, Sodišče za uslužbence upoštevalo italijansko zakonodajo, obenem pa jo ne uporabilo za rešitev zadeve.
____________1 - Še neobjavljena v ZOdl.