SODBA SPLOŠNEGA SODIŠČA (šesti senat)
z dne 16. julija 2014(*)
„Javna naročila storitev – Postopek javnega razpisa – Opravljanje storitev prevajanja v poljščino – Sklep o spremembi sklepa o uvrstitvi tožeče stranke na prvo mesto seznama izbranih ponudnikov – Dodelitev temeljne okvirne pogodbe drugemu ponudniku – Zahteva za ponovno oceno – Rok – Prekinitev postopka – Preglednost – Enako obravnavanje“
V zadevi T‑48/12,
Euroscript – Polska Sp. z o.o. s sedežem v Krakowu (Poljska), ki jo zastopa J.‑F. Steichen, odvetnik,
tožeča stranka,
proti
Evropskemu parlamentu, ki ga zastopata L. Darie in P. Biström, zastopnika,
tožena stranka,
zaradi predloga za razglasitev ničnosti sklepa Parlamenta z dne 9. decembra 2011 o spremembi sklepa z dne 18. oktobra 2011, s katerim je bila tožeča stranka uvrščena na prvo mesto seznama izbranih ponudnikov in ji je bila dodeljena temeljna pogodba v okviru postopka javnega razpisa PL/2011/EU glede opravljanja storitev prevajanja v poljščino (UL 2011/S 56‑090361), in podredno, predloga za razveljavitev javnega razpisa,
SPLOŠNO SODIŠČE (šesti senat),
v sestavi S. Frimodt Nielsen, predsednik, F. Dehousse in A. M. Collins (poročevalec), sodnika,
sodna tajnica: C. Kristensen, administratorka,
na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne 30. januarja 2014
izreka naslednjo
Sodbo
Pravni okvir
1 Za oddajo javnih naročil storitev Evropskega parlamenta veljajo določbe naslova V prvega dela Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 1, zvezek 4, str. 74, v nadaljevanju: finančna uredba) in določbe naslova V prvega dela Uredbe Komisije (ES, Euratom) št. 2342/2002 z dne 23. decembra 2002 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje finančne uredbe (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 1, zvezek 4, str. 145, v nadaljevanju: podrobna pravila za izvajanje) v različicah, ki se uporabljajo za dejansko stanje v obravnavani zadevi.
Finančna uredba
2 Člen 100(2) finančne uredbe določa:
„Naročnik uradno obvesti vse kandidate ali ponudnike, katerih vloge ali ponudbe so bile zavržene [zavrnjene], o razlogih za zavrženje [zavrnitev] in vse ponudnike, katerih ponudbe so sprejemljive in ki pošljejo pisno zahtevo, o značilnostih in relativnih prednosti izbrane ponudbe in o imenu ponudnika, kateremu je bilo naročilo oddano.
Vendar nekaterih podatkov ni treba razkriti, če bi to oviralo uporabo prava, bilo v nasprotju z javnim interesom ali škodovalo zakonitim poslovnim interesom javnih ali zasebnih podjetij ali bi lahko izkrivljalo pošteno konkurenco med njimi.“
3 Člen 103 finančne uredbe določa:
„Kadar v postopku za oddajo naročila pride do resnih napak, nepravilnosti ali goljufij, institucije prekinejo postopek in lahko uvedejo kakršne koli potrebne ukrepe, vključno s prenehanjem postopka.
Kadar se po oddaji naročila izkaže, da je v postopku za oddajo naročila prišlo do resnih napake, nepravilnosti ali goljufij, institucije lahko, glede na to, v kateri fazi je postopek, ne sklenejo pogodbe, prekinejo njeno izvedbo ali jo po potrebi odpovejo.
[…]“
Podrobna pravila za izvajanje
4 Člen 149 podrobnih pravil za izvajanje določa:
„1. Naročniki čim prej obvestijo kandidate in ponudnike o sprejetih odločitvah v zvezi z oddajo naročila ali okvirne pogodbe ali vstopu v dinamični nabavni sistem, vključno z razlogi za odločitev, da ne oddajo naročila ali okvirne pogodbe ali vzpostavijo dinamičnega nabavnega sistema, v zvezi s katerimi je potekalo javno zbiranje ponudb, ali da ponovno začnejo postopek.
2. Naročnik informacije iz člena 100(2) Finančne uredbe sporoči v največ petnajstih koledarskih dneh od datuma, na katerega je prejel pisno zahtevo.
3. Za naročila, ki so jih v lastnem imenu oddale institucije Skupnosti, katerih vrednost je enaka ali višja od mejnih vrednosti določenih v členu 158 in katera niso izključena iz področja uporabe Direktive 2004/18/ES, naročniki obvestijo po pošti, telefaksu ali elektronski pošti hkrati in posamično vsakega neuspešnega ponudnika ali kandidata, da njegova ponudba ali vloga ni bila sprejeta, na kateri koli od naslednjih faz:
(a) v postopkih za oddajo naročil, organiziranih v dveh ločenih fazah, kmalu po sprejetju odločitev na podlagi meril za izključitev in izbor ter pred sklepom o oddaji;
(b) kar zadeva sklepe o oddaji in sklepe o zavrnitvi ponudb, čim prej po sklepu o oddaji in najpozneje v naslednjem tednu.
V vsakem primeru naročnik navede razloge, zakaj ponudba ali vloga ni bila sprejeta, in razpoložljiva pravna sredstva.
Hkrati naročniki ponudnike ali kandidate, ki niso bili sprejeti, obvestijo o sklepih o zavrnitvi, o sklepu o dodelitvi izvajalcu, kateremu se odda naročilo, pri čemer navedejo, da obvestilo o sklepu ne pomeni zaveze s strani zadevnega naročnika.
Ponudniki ali kandidati, ki niso bili izbrani, lahko s pisnim zahtevkom po pošti, telefaksu ali elektronski pošti pridobijo dodatne informacije glede razlogov za zavrnitev in za vsakega ponudnika, ki je predložil sprejemljivo ponudbo, informacije o značilnostih in povezanih prednostih izbrane ponudbe ter ime izvajalca, kateremu se odda naročilo, brez poseganja v določbe drugega pododstavka člena 100(2) Finančne uredbe. Naročniki odgovorijo najpozneje 15 koledarskih dni po prejemu zahtevka.“
5 Člen 153 podrobnih pravil za izvajanje določa:
„1. V skladu s členom 103 Finančne uredbe se izvajanje pogodbe začasno ustavi zaradi preverjanja, ali so bile domnevne pomembne napake ali nepravilnosti ali goljufije dejansko storjene. Če sum ni potrjen, se izvajanje naročil čim prej nadaljuje.
2. Pomembna napaka ali nepravilnost je kakršna koli kršitev določbe pogodbe ali predpisa, ki je posledica dejanja ali opustitve dejanja, ki povzroči ali bi lahko povzročila škodo za proračun Skupnosti.“
6 Člen 158a(1) podrobnih pravil za izvajanje določa:
„Naročnik z uspešnim ponudnikom ne podpiše pogodbe ali okvirne pogodbe, ki jo zajema Direktiva 2004/18/ES, dokler ne preteče štirinajst koledarskih dni.
To obdobje začne teči z enim od naslednjih datumov:
(a) z dnem po hkratni oddaji sklepov o dodelitvi in zavrnitvi;
(b) kadar se naročilo ali okvirna pogodba odda po postopku s pogajanji brez predhodne objave obvestila o javnem naročilu, dan po objavi obvestila o oddaji javnega naročila iz člena 118 v Uradnem listu Evropske unije.
Po potrebi lahko naročnik odloži podpis pogodbe zaradi dodatnega pregleda, če to opravičujejo zahtevki ali pripombe, ki so jih predložili neuspešni ali oškodovani ponudniki ali kandidati, ali kakršni koli drugi ustrezni prejeti podatki. Zahtevki, pripombe ali podatki morajo prispeti v obdobju iz prvega pododstavka. V primeru odložitve se o tem obvesti vse kandidate ali ponudnike v treh delovnih dneh po sklepu o odložitvi.
Razen v primerih iz odstavka 2 je vsaka pogodba, ki se podpiše pred iztekom obdobja iz prvega pododstavka, nična in neveljavna.“
Javni razpis
7 Predmet javnega razpisa PL/2011/EU (v nadaljevanju: javni razpis) je bilo opravljanje storitev prevajanja iz angleščine, francoščine, nemščine, italijanščine in španščine v poljščino za Parlament, Računsko sodišče Evropske unije, Evropski ekonomsko-socialni odbor in Odbor regij Evropske unije. Sestavljala sta ga na eni strani povabilo k oddaji ponudbe in na drugi strani tehnične specifikacije.
8 Točka 23 tehničnih specifikacij, ki napotuje na člena 93 in 94 finančne uredbe, določa merila za izključitev iz tega naročila.
9 Točka 24 tehničnih specifikacij določa, da mora ponudnik, ki mu je bila dodeljena pogodba, v desetih delovnih dneh od dneva obvestila o začasni dodelitvi pogodbe predložiti dokaze, da ni v položajih, navedenih v točki 23 tehničnih specifikacij.
10 Točka 26.3 tehničnih specifikacij, naslovljena „Dodelitev pogodbe“, določa:
„Pogodbe se dodelijo ponudnikom, ki so ob upoštevanju merila za dodelitev, in sicer razmerja med storitvijo in ceno, podali ekonomsko najugodnejšo ponudbo.
[…]
Sestavi se seznam z največ petimi izbranimi ponudniki in temeljna pogodba se dodeli ponudniku, ki je predložil ekonomsko najugodnejšo ponudbo.“
11 Točka 27 tehničnih specifikacij, naslovljena „Sporočanje rezultatov“, določa:
„Naročnik po pošti s povratnico, po elektronski pošti ali telefaksu hkrati in posamično obvesti vsakega neuspešnega ponudnika o tem, da njegova ponudba ni bila sprejeta. V vsakem primeru naročnik navede razloge za zavrnitev ponudbe in razpoložljiva pravna sredstva.
Naročnik hkrati s sklepi o zavrnitvi posreduje sklep o dodelitvi izvajalcu, pri čemer navede, da ta naročnika ne zavezuje. Pogodba se ne podpiše, dokler ne preteče štirinajst koledarskih dni od dne po hkratni oddaji sklepov o zavrnitvi in dodelitvi. V vsakem primeru je sklep o dodelitvi dokončen šele, ko izbrani ponudnik predloži zahtevane dokaze v zvezi z merili za izključitev, navedenimi v točki 23 teh tehničnih specifikacij, in ko jih naročnik sprejme. O tem sprejetju se vedno obvesti pisno in to izbranemu ponudniku omogoča, da, če se je iztekel rok štirinajstih koledarskih dni, sklene pogodbo.
Vsaka pogodba, ki se podpiše pred iztekom obdobja štirinajstih koledarskih dni, je nična in neveljavna.
Vsak neizbrani ponudnik lahko s pisnim zahtevkom po pošti, telefaksu ali elektronski pošti pridobi dodatne informacije glede razlogov za zavrnitev njegove ponudbe. Le ponudniki, ki so predložili sprejemljivo ponudbo, lahko zahtevajo informacije o značilnostih in prednostih izbrane ponudbe ter o imenu ponudnika, ki mu je bilo naročilo oddano. Ponudbe ponudnikov, ki niso izključene in ki izpolnjujejo merila za izbor, se štejejo za dopustne. Vendar nekaterih podatkov ni treba razkriti, če bi to oviralo uporabo prava, bilo v nasprotju z javnim interesom ali škodovalo zakonitim poslovnim interesom javnih ali zasebnih podjetij ali bi lahko izkrivljalo pošteno konkurenco med njimi.“
12 Točka 28 tehničnih specifikacij, naslovljena „Prekinitev postopka“, določa:
„Če je potrebno, lahko odredbodajalske službe po sporočitvi rezultatov in pred podpisom pogodbe prekinejo podpis pogodbe zaradi dodatnega pregleda, če to upravičujejo zahtevki ali pripombe, ki so jih predložili neuspešni ali oškodovani ponudniki, ali kakršni koli drugi ustrezni prejeti podatki v zvezi s postopkom. Zadevni zahtevki, pripombe ali podatki morajo prispeti v obdobju štirinajstih koledarskih dni od dne po hkratni oddaji sklepov o zavrnitvi in dodelitvi ali, po potrebi, od objave obvestila o oddaji javnega naročila. V primeru prekinitve so vsi ponudniki obveščeni v treh delovnih dneh po sklepu o prekinitvi. Po dodatnih pregledih pripomb v zvezi s prekinitvijo postopka odredbodajalske službe sklep o dodelitvi potrdijo, spremenijo ali po potrebi postopek razveljavijo. Vsak nov sklep je obrazložen in o njem so pisno obveščeni vsi konkurenčni ponudniki.“
Dejansko stanje
13 Parlament je 22. marca 2011 objavil javni razpis.
14 Tožeča stranka Euroscript – Polska Sp. z o.o., družba poljskega prava, ki je dejavna na področju prevajanja, je ponudbo predložila pravočasno.
15 Parlament je z dopisom z dne 18. oktobra 2011 (v nadaljevanju: prvotni sklep) tožeči stranki sporočil, da je bila njena ponudba izbrana in da je na prvem mestu seznama izbranih ponudnikov. Tožeča stranka je bila v skladu s točkama 23 in 24 tehničnih specifikacij pozvana, naj v roku desetih delovnih dni od prejetja prvotnega sklepa predloži dokaze v zvezi z merili za izključitev, določenimi v členu 93 finančne uredbe. V prvotnem sklepu je bilo navedeno:
„[…], si pridržujemo pravico prekiniti podpis pogodbe zaradi dodatnega pregleda, če to upravičujejo zahtevki ali pripombe, ki so jih predložili neuspešni ali oškodovani ponudniki ali kandidati, ali kakršni koli drugi ustrezni prejeti podatki, o čemer vas bomo obvestili.
To obvestilo o dodelitvi pogodbe nas ne zavezuje. Naročnik lahko do podpisa pogodbe bodisi odstopi od pogodbe bodisi postopek oddaje javnega naročila razveljavi, ne da bi imel na podlagi tega pravico do nadomestila.“
16 Parlament je istega dne poljski družbi Agencja MAart, ki je prav tako predložila ponudbo v okviru zadevnega javnega razpisa, poslal dopis, s katerim ji je sporočil, da je bila njena ponudba izbrana in da je na drugem mestu seznama najbolje uvrščenih ponudnikov. Pozval jo je – z enakimi navedbami kot v prvotnem sklepu, naj predloži dokaze v zvezi z merili za izključitev.
17 Družba Agencja MAart je 24. novembra 2011 Parlament zaprosila, naj ji posreduje podrobne podatke o ocenitvi njene ponudbe, nato pa z dopisom z dne 30. novembra 2011 predlagala prekinitev postopka in ponovni pregled izbranih ponudb na podlagi elementov in pomanjkljivosti v zvezi s svojo ponudbo, podrobneje opisanih v prilogi k njenemu dopisu.
18 Izbirna komisija se je sestala 6. decembra 2011, da bi ponovno pregledala ponudbo družbe Agencja MAart. Zadnjenavedeni je dodelila dodatnih 3,58 točke za kakovost.
19 Parlament je po tem sestanku, 8. decembra 2011, sprejel nov sklep v zvezi s seznamom izbranih ponudnikov za namen dodelitve pogodbe. Družba Agencja MAart je bila uvrščena na prvo mesto, tožeča stranka pa na drugo.
20 Parlament je z dopisom z dne 9. decembra 2011 tožeči stranki sporočil, da je bila njena ponudba sedaj, po dodelitvi dodatne 3,58 točke za kakovost družbi Agencja MAart, na drugem mestu seznama najbolje uvrščenih ponudnikov (v nadaljevanju: izpodbijani sklep).
21 Tožeča stranka je z dopisom z dne 12. decembra 2011 na podlagi finančne uredbe od Parlamenta zahtevala, naj ji pošlje informacije o značilnostih in prednostih ponudbe prvouvrščenega ponudnika. Tožeča stranka je prav tako zahtevala, naj ji Parlament posreduje datum, ko je družba Agencja MAart vložila pritožbo zoper sklep o njeni uvrstitvi na prvo mesto seznama najbolje uvrščenih ponudnikov, razloge, iz katerih je družba Agencja MAart pridobila dodatne 3,58 točke za kakovost, in razloge, iz katerih ni bila obveščena o prekinitvi podpisa pogodbe.
22 Parlament je tožeči stranki odgovoril z dopisom z dne 20. decembra 2011, v katerem je pojasnil, da je izbirna komisija družbi Agencja MAart po tem, ko je ta pridobila dodatne 3 točke za kakovost, ker je upoštevala pripombe naročnika, in 0,58 točke, ker je zajela dva dodatna jezika, in sicer češčino in bolgarščino, dodelila 94,9 točke. Temu dopisu je priložil oceno ponudbe tožeče stranke, ki jo je podala izbirna komisija, v kateri so bile navedene podrobnosti v zvezi s 75,45 dodeljenimi točkami in njene pripombe.
23 Tožeča stranka je z dopisom, ki ga je Parlamentu poslala 22. decembra 2011, pri zadnjenavedenem vložila pritožbo v zvezi značilnostmi ponudbe najbolje uvrščenega ponudnika in njegovim imenom ter ponovila svoje zahteve iz dopisa z dne 12. decembra 2011 v zvezi z datumom, ko je družba Agencja MAart vložila pritožbo zoper sklep o njeni uvrstitvi na prvo mesto seznama najbolje uvrščenih ponudnikov, in v zvezi z razlogi, iz katerih ni bila obveščena o prekinitvi podpisa pogodbe o storitvah prevajanja.
24 Parlament je 12. januarja 2012 v odgovoru tožeči stranki navedel informacije o značilnostih in časovnem poteku dejanskega stanja, zaradi katerih je bila uvrstitev izbranih ponudnikov spremenjena, pri čemer je pojasnil, da ni prišlo do nobene prekinitve postopka.
25 Tožeča stranka je z dopisom z dne 12. januarja 2012 od Parlamenta ponovno zahtevala, naj ji posreduje informacije o značilnostih in prednostih ponudbe najbolje uvrščenega ponudnika. Prav tako je zatrjevala, da je bila zahteva družbe Agencja MAart za ponovno oceno njene ponudbe vložena prepozno in da je zato nedopustna, tako da izbirna komisija ni bila več pristojna za sprejetje sklepa z dne 6. decembra 2011.
26 Parlament je v odgovoru z dne 18. januarja 2012 tožeči stranki navedel, da prvotni sklep ni bil sklep o dodelitvi pogodbe, ta je bil namreč sprejet 9. decembra 2011. Zato naj bi začel rok štirinajstih koledarskih dni teči na ta dan. Parlament je v tem dopisu tožeči stranki posredoval ceno standardne strani, ki jo je predlagala družba Agencja MAart, in priložil oceno ponudbe zadnjenavedene, ki jo je podala izbirna komisija. Parlament je tožečo stranko tudi obvestil, da je pogodba začela veljati 3. januarja 2012.
27 Tožeča stranka je v dopisu z dne 18. januarja 2012, naslovljenem na Generalni direktorat Parlamenta za prevajanje, zatrjevala, da je v postopku dodelitve pogodbe za storitve prevajanja v poljščino prišlo do kršitev, in zahtevala, da generalni direktor izpodbijani sklep razglasi za ničen in ji dodeli temeljno pogodbo.
Postopek in predlogi strank
28 Tožeča stranka je 6. februarja 2012 v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vložila to tožbo.
29 Po spremembi sestave senatov je bila zadeva dodeljena šestemu senatu Splošnega sodišča.
30 Splošno sodišče (šesti senat) je na podlagi poročila sodnika poročevalca odločilo, da bo izvedlo ustni postopek.
31 Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:
– izpodbijani sklep razglasi za ničen;
– podredno, javni razpis razveljavi;
– Parlamentu naloži plačilo stroškov.
32 Parlament Splošnemu sodišču predlaga, naj:
– tožbo zavrne kot neutemeljeno;
– tožeči stranki naloži plačilo stroškov.
33 Stranke so na obravnavi 30. januarja 2014 podale ustne navedbe in odgovorile na ustna vprašanja Splošnega sodišča.
34 Parlament je bil na obravnavi pozvan, naj v treh tednih predloži dopis, ki ga je naslovil na družbo Agencja MAart. Parlament je to zahtevo izpolnil 4. februarja 2014.
35 Tožeča stranka je 14. februarja 2014 predložila svoja stališča glede tega dokumenta.
36 Ustni postopek je bil končan 24. februarja 2014.
Pravo
37 Tožeča stranka v utemeljitev svoje tožbe navaja dva tožbena razloga, prvega v zvezi z zlorabo pooblastil, in drugega v zvezi s kršitvijo pravil in načel Evropske unije. Najprej je treba preučiti drugi tožbeni razlog.
Trditve strank
38 Tožeča stranka v okviru drugega tožbenega razloga navaja, da je družba Agencja MAart prepozno vzpostavila stik s Parlamentom in zahtevala ponovno oceno svoje ponudbe, saj je v skladu s tehničnimi specifikacijami imela rok štirinajstih dni od vročitve prvotnega sklepa, da od naročnika zahteva, naj ji posreduje informacije o značilnostih in prednostih ponudbe izbranega ponudnika. Ker je postal prvotni sklep dokončen, meni, da lahko Parlament zavrne podpis pogodbe z njo le, če postopek oddaje javnega naročila prekine, razveljavi ali celo odloči, da naročila ne odda.
39 Tožeča stranka meni, da je tako v točki 27 kot v točki 28 tehničnih specifikacij naveden štirinajstdnevni rok, tako da ne velja le v primeru zahteve za prekinitev postopka, ki jo vloži neuspešni ponudnik. Nasprotno, iz člena 158a podrobnih pravil za izvajanje naj bi bilo razvidno, da ta rok velja v vseh primerih, ne glede na to, ali obstaja sklep o prekinitvi podpisa pogodbe, razen v primerih, navedenih v odstavku 2 te določbe. Cilj navedenega roka naj bi bil končanje postopka oddaje javnega naročila, da bi se preprečilo njegovo podaljševanje v nedogled. V teh okoliščinah tožeča stranka zatrjuje, da Parlament ne bi smel ugoditi zahtevi za ponovno oceno, ki jo je družba Agencja MAart predložila več kot mesec dni po prvotnem sklepu.
40 Tožeča stranka poudarja, da je Parlamentu dokumente v zvezi z merili za izključitev predložila po izteku štirinajstdnevnega roka, tako da Parlament, če ni bila zahtevana prekinitev podpisa pogodbe, svojega prvotnega sklepa ne bi smel spremeniti.
41 Parlament poudarja, da je družba Agencja MAart zahtevala ponovno oceno svoje ponudbe v obdobju presoje meril za izključitev. Za predložitev take zahteve pa naj ne bi obstajal noben prekluzivni rok in naj bi jo bilo mogoče, kot v obravnavani zadevi, predložiti do podpisa pogodbe. Parlament je prav tako poudaril, da v za to določenem štirinajstdnevnem roku ni bila vložena nobena zahteva za prekinitev podpisa pogodbe, ki je poleg tega le možnost, ki jo ima naročnik.
42 Parlament meni, da je tožeča stranka zamenjala na eni strani petnajstdnevni rok, določen v členu 149(3), četrti pododstavek, podrobnih pravil za izvajanje, ki se nanaša na rok, v katerem mora naročnik ponudniku, ki je predložil sprejemljivo ponudbo in ki to zahteva, posredovati informacije o značilnostih in prednostih izbrane ponudbe, in na drugi strani štirinajstdnevni rok, naveden v členu 158a(1), tretji pododstavek, podrobnih pravil za izvajanje, ki se nanaša na pravila glede prekinitve podpisa pogodbe zaradi dodatnega pregleda. Parlament zatrjuje, da s tem, da ni odločil, da je treba podpis pogodbe prekiniti, ni napačno uporabil prava. Parlament trdi, da čeprav bi domnevali, da je rok, določen v členu 158a(1), tretji pododstavek, podrobnih pravil za izvajanje prekluzivni rok, je družba Agencja MAart svoja stališča posredovala pred sprejetjem dokončnega sklepa o oddaji naročila, ki ga predstavlja izpodbijani sklep.
43 Parlament meni, da je izvedel objektivni pregled predloženih ponudb v skladu s pravili o javnih razpisih. Navaja tudi, da tožeča stranka zahteve za prekinitev podpisa pogodbe ni vložila po vročitvi izpodbijanega sklepa.
Presoja Splošnega sodišča
44 Iz tehničnih specifikacij je razvidno, da je treba razlikovati tri zaporedne faze postopka javnega naročanja: prva faza, v kateri se uporabljajo merila za izbor, opredeljena v točki 25, druga faza, v kateri se ponudbe ocenjujejo na podlagi meril o dodelitvi, opredeljenih v točki 26, in tretja faza, v kateri se uporabljajo merila za izključitev, opredeljena v točki 24.
45 V skladu s točko 26.3 tehničnih specifikacij izbirna komisija sestavi seznam z največ petimi izbranimi ponudniki in temeljna pogodba se dodeli ponudniku, ki je predložil ekonomsko najugodnejšo ponudbo.
46 Iz spisa je razvidno, da je bil prvotni sklep sprejet na podlagi meril za dodelitev, opredeljenih v točki 26 tehničnih specifikacij. Poleg tega je Parlament zadevne ponudnike 18. oktobra 2011 obvestil, da so bile njihove ponudbe zavrnjene in navedel njihovo uvrstitev. V dopisih, ki sta bila tega dne naslovljena na tožečo stranko in družbo Agencja MAart, je bilo navedeno, da je Parlament „vse ponudnike obvestil o rezultatih faze izbora in faze dodelitve javnega naročila […] in od izbranih ponudnikov zahteval, da predložijo dokaze, ki so potrebni za fazo izključitve“. Prav tako je pojasnil, da „ta vročitev obvestila o dodelitvi pogodbe [Parlamenta] ne zavezuje“.
47 S prvotnim sklepom se, čeprav je v točki 24 tehničnih specifikacij opisana kot „obvestilo o začasni dodelitvi pogodbe“, konča druga faza, navedena v točki 44 zgoraj, in se zadevnim ponudnikom tako da možnost, da izkažejo, da izpolnjujejo merila za izključitev. V teh okoliščinah prvotni sklep pomeni sklep o dodelitvi v smislu na eni strani člena 149(3), tretji pododstavek, podrobnih pravil za izvajanje, katerega vsebina je navedena v drugem odstavku točke 27 tehničnih specifikacij, in na drugi strani člena 158a(1) podrobnih pravil za izvajanje v zvezi z obdobjem čakanja pred podpisom pogodbe, ki v odstavku 1(a) določa, da lahko naročnik pogodbo podpiše le po izteku roka štirinajstih koledarskih dni, ki začne teči z dnem po hkratni oddaji sklepov o dodelitvi in zavrnitvi. Ta rok je naveden tudi v točki 27 tehničnih specifikacij.
48 Poleg tega je treba opozoriti, da mora naročnik v skladu s členom 158a(1), tretji pododstavek, podrobnih pravil za izvajanje, povzetih v točki 28 tehničnih specifikacij, zahtevke ali pripombe, ki so jih predložili neuspešni ali oškodovani ponudniki ali kandidati, prejeti v roku teh štirinajstih koledarskih dni, ki začne teči z dnem po hkratni oddaji sklepov o dodelitvi in zavrnitvi, in da lahko po potrebi prekine podpis pogodbe zaradi dodatnega pregleda, če to upravičujejo zahtevki ali pripombe, ki so jih predložili neuspešni ali oškodovani ponudniki ali kandidati, ali kakršni koli drugi ustrezni prejeti podatki.
49 Ker je bil tožeči stranki in družbi Agencja MAart sklep o dodelitvi vročen 18. oktobra 2011, je štirinajstdnevni rok začel teči 19. oktobra 2011 in se je iztekel 2. novembra 2011.
50 Družba Agencja MAart je 24. novembra 2011 Parlamentu poslala dopis, da bi pridobila podrobne podatke o oceni svoje ponudbe.
51 Navesti je treba, da člen 149(2) podrobnih pravil za izvajanje ne določa nobenega roka za predložitev take zahteve. Ker sicer namen te zahteve ni pridobitev informacij o značilnostih in prednostih najboljše uvrščene ponudbe ter imena naročnika, se v obravnavani zadevi člen 149(3), zadnji pododstavek, podrobnih pravil za izvajanje ni uporabil.
52 Družba Agencja MAart je nato na podlagi informacij, ki jih je prejela, 30. novembra 2011 Parlamentu poslala dopis, v katerem je zahtevala prekinitev postopka in ponovni pregled izbranih ponudb na podlagi elementov in pomanjkljivosti, ki jih je navedla v zvezi s svojo ponudbo.
53 Taka zahteva tako spada na področje uporabe določb člena 158a(1), tretji pododstavek, podrobnih pravil za izvajanje in mora biti zato prejeta v roku štirinajst dn, ki ga določa navedeni člen.
54 Ta razlaga je podprta z dejstvom, da niti finančna uredba, niti podrobna pravila o izvajanju, niti tehnične specifikacije ne določajo, da lahko ponudniki naročniku pošljejo „zahtevke, pripombe ali podatke“ po izteku roka štirinajstih dni, ki je določen v členu 158a(1), tretji pododstavek, podrobnih pravil za izvajanje in ki je naveden v točki 28 tehničnih specifikacij.
55 V zvezi s tem je treba opozoriti, da bi bila izvedba cilja postopka javnega razpisa ogrožena, če bi ponudniki lahko naročniku v kateri koli fazi postopka poslali svoje zahteve, pripombe in podatke, s čimer bi naročnika zavezali, da nanje odgovori in po potrebi prekine ali ponovno začne postopek, da bi odpravil morebitne kršitve (glej v tem smislu in po analogiji sodbo Sodišča z dne 30. septembra 2010 v zadevi Strabag in drugi, C‑314/09, ZOdl., str. I‑8769, točka 37).
56 V obravnavni zadevi ni sporno, da je družba Agencja MAart dopis Parlamentu poslala 30. novembra 2011, torej več tednov po izteku roka iz člena 158a(1), tretji pododstavek, podrobnih pravil za izvajanje, in sicer 2. novembra 2011. Družba Agencja MAart je, ko je zahtevala prekinitev postopka in ponovni preizkus izbranih ponudb, to zahtevo vložila prepozno.
57 Kljub temu je treba navesti, da člen 103, prvi in drugi odstavek, finančne uredbe določa:
„Kadar v postopku za oddajo naročila pride do resnih napak, nepravilnosti ali goljufij, institucije prekinejo postopek in lahko uvedejo kakršne koli potrebne ukrepe, vključno s prenehanjem postopka.
Kadar se po oddaji naročila izkaže, da je v postopku za oddajo naročila prišlo do resnih napak, nepravilnosti ali goljufij, institucije lahko, glede na to, v kateri fazi je postopek, ne sklenejo pogodbe, prekinejo njeno izvedbo ali jo po potrebi odpovejo.“
58 Zato čeprav se je rok, določen v členu 158a(1), tretji pododstavek, podrobnih pravil za izvajanje, iztekel, ko je družba Agencja MAart zahtevala prekinitev postopka in ponovno oceno ponudb, bi Parlament lahko, če bi ugotovil resno napako, postopek oddaje javnega naročila prekinil in po potrebi na novo ocenil ponudbe ponudnikov.
59 V zvezi s tem je treba opozoriti, da mora institucija, ki je naročnik, v skladu s sodno prakso s področja javnih naročil v vsaki fazi postopka javnega razpisa spoštovati tako načelo enakega obravnavanja ponudnikov kot tudi načelo preglednosti (sodba Sodišča z dne 25. aprila 1996 v zadevi Komisija proti Belgiji, C‑87/94, Recueil, str. I‑2043, točka 54, in sodba Splošnega sodišča z dne 17. decembra 1998 v zadevi Embassy Limousines & Services proti Parlamentu, T‑203/96, Recueil, str. II‑4239, točka 85). Zadnje načelo vsebuje obveznost naročnika, da javno objavi vse podrobne podatke v zvezi s potekom celotnega postopka. Cilja objave, ki ju mora naročnik spoštovati v okviru obveznosti preglednosti, sta na eni strani zagotavljanje tega, da imajo vsi ponudniki enake možnosti in na drugi strani varovanje legitimnih pričakovanj izbranih ponudnikov (glej v tem smislu sodbo Splošnega sodišča z dne 28. januarja 2009 v zadevi Centro Studi Manieri proti Svetu, T‑125/06, ZOdl., str. II‑69, točke od 86 do 89).
60 V obravnavani zadevi je na eni strani treba ugotoviti, da Parlament ni prekinil postopka v teku, ampak je 6. decembra 2011 zgolj sklical nov sestanek izbirne komisije, ne da bi bil o tem obveščen kateri koli ponudnik, ki mu je bil vročen prvotni sklep. Tak ponovni pregled ponudbe pa je zahteval, da Parlament prekine postopek in o tem obvesti izbrane ponudnike, da bi tako izpolnil svojo obveznost preglednosti, česar pa v obravnavni zadevi ni storil.
61 Na drugi strani je Parlament s tem, da je na novo ocenil le zadevne ponudbe, v obravnavani zadevi ponudbo družbe Agencja MAart, in ne vseh ponudb, ki so mu bile predložene, kršil postopek, ki ga določajo finančna uredba in podrobna pravila za izvajanje, in tako povzročil različno obravnavanje ponudb enega ponudnika, ki je sodeloval v postopku javnega razpisa, ter kršil načelo enakega obravnavanja.
62 Izpodbijani sklep je treba zato razglasiti za ničen, ne da bi bilo treba odločiti o prvem tožbenem razlogu.
Stroški
63 V skladu s členom 87(2) Poslovnika Splošnega sodišča se neuspeli stranki naloži plačilo stroškov, če so bili ti priglašeni. Ker Parlament s predlogi ni uspel, se mu v skladu s predlogi tožeče stranke naloži plačilo stroškov.
Iz teh razlogov je
SPLOŠNO SODIŠČE (šesti senat)
razsodilo:
1. Sklep Evropskega parlamenta z dne 9. decembra 2011 o spremembi sklepa z dne 18. oktobra 2011, s katerim je bila Euroscript – Polska Sp. z o.o. uvrščena na prvo mesto seznama izbranih ponudnikov in ji je bila dodeljena temeljna pogodba v okviru postopka javnega razpisa PL/2011/EU glede opravljanja storitev prevajanja v poljščino (UL 2011/S 56‑090361), se razglasi za ničen.
2. Parlamentu se naloži plačilo stroškov.
Frimodt Nielsen | Dehousse | Collins |
Razglašeno na javni obravnavi v Luxembourgu, 16. julija 2014.
Podpisi