SODBA SPLOŠNEGA SODIŠČA (drugi senat)
25. septembra 2015(*)
„Znamka Skupnosti – Postopek z ugovorom – Prijava besedne znamke Skupnosti BLUECO – Prejšnja besedna znamka Skupnosti BLUECAR – Relativni razlogi za zavrnitev – Verjetnost zmede – Razlikovalni učinek prejšnje znamke – Člen 8(1)(b) Uredbe (ES) št. 207/2009 – Predlog za spremembo, ki ga vloži intervenientka – Člen 65(4) Uredbe št. 207/2009“
V zadevi T‑684/13,
Copernicus-Trademarks Ltd s sedežem v Borehamwoodu (Združeno kraljestvo), ki jo zastopata L. Pechan in S. Körber, odvetnika,
tožeča stranka,
proti
Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT), ki ga zastopa A. Schifko, agent,
tožena stranka,
druga stranka v postopku pred odborom za pritožbe UUNT, intervenientka pred Splošnim sodiščem, je
Bolloré SA s sedežem v Ergué-Gabéricu (Francija), ki jo je najprej zastopal B. Fontaine, nato O. Legrand, odvetnika,
zaradi tožbe zoper odločbo prvega odbora za pritožbe pri UUNT z dne 8. oktobra 2013 (zadeva R 2029/2012‑1) v zvezi s postopkom z ugovorom med Bolloré SA in Copernicus-Trademarks Ltd,
SPLOŠNO SODIŠČE (drugi senat),
v sestavi M. E. Martins Ribeiro, predsednica, S. Gervasoni (poročevalec) in L. Madise, sodnika,
sodna tajnica: C. Heeren, administratorka,
na podlagi tožbe, vložene v sodnem tajništvu Splošnega sodišča 23. decembra 2013,
na podlagi odgovora na tožbo, ki ga je UUNT v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vložil 26. maja 2014,
na podlagi odgovora na tožbo, ki ga je intervenientka v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vložila 23. maja 2014,
na podlagi replike, vložene v sodnem tajništvu 1. septembra 2014,
na podlagi duplike, ki jo je intervenientka v sodnem tajništvu vložila 24. novembra 2014,
na podlagi obravnave z dne 24. marca 2015, na kateri tožeča stranka ni sodelovala,
izreka naslednjo
Sodbo
Dejansko stanje
1 Družba Copernicus Eood je 9. februarja 2011 pri Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT) na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 207/2009 z dne 26. februarja 2009 o blagovni znamki Skupnosti (UL L 78, str. 1) vložila zahtevo za registracijo znamke Skupnosti.
2 Znamka, za katero je bila zahtevana registracija, je besedni znak BLUECO.
3 Proizvodi, za katere je bila zahtevana registracija, med drugim spadajo v razred 12 Nicejskega aranžmaja o mednarodni klasifikaciji proizvodov in storitev zaradi registracije znamk z dne 15. junija 1957, kakor je bil revidiran in spremenjen, in ustrezajo temu opisu: „Vozila in njihovi deli.“
4 Prijava znamke Skupnosti je bila objavljena v Biltenu znamk Skupnosti št. 139/2011 z dne 26. julija 2011.
5 Družba Bolloré SA, intervenientka, je 26. oktobra 2011 v skladu s členom 41 Uredbe št. 207/2009 vložila ugovor zoper registracijo znamke, prijavljene za proizvode iz točke 3 zgoraj.
6 Ugovor je temeljil na prejšnji besedni znamki Skupnosti BLUECAR, registrirani 23. avgusta 2006 pod številko 4597621, med drugim za proizvode iz razreda 12, ki ustrezajo temu opisu: „Elektromotorji in pogonski deli za prej omenjena vozila na električni pogon.“
7 Razlog, naveden v podporo ugovora, je bil tisti iz člena 8(1)(b) Uredbe št. 207/2009.
8 Prijava znamke je bila 20. avgusta 2012 prenesena na tožečo stranko, družbo Copernicus-Trademarks Ltd.
9 Oddelek za ugovore je z odločbo z dne 31. avgusta 2012 ugovoru ugodil.
10 Tožeča stranka je 30. oktobra 2012 pri UUNT vložila pritožbo zoper odločbo oddelka za ugovore na podlagi členov od 58 do 64 Uredbe št. 207/2009.
11 Tožeča stranka je 10. aprila 2013 predlagala zožitev seznama proizvodov, vsebovanih v prijavi znamke, na „vozila, razen njihovih delov in opreme“ iz razreda 12. UUNT je to zožitev sprejel in intervenientko pozval, naj sporoči, ali želi glede na novo navedbo proizvodov ugovor umakniti. Intervenientka se na ta poziv ni odzvala.
12 Prvi odbor za pritožbe UUNT je z odločbo z dne 8. oktobra 2013 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba) pritožbo zavrnil. Med drugim je menil, da je upoštevno ozemlje Evropska unije, da upoštevno javnost sestavljajo končni potrošniki, katerih stopnja pozornosti je v zvezi z dragimi proizvodi povečana (točka 20 izpodbijane odločbe), in da so proizvodi, na katere se nanaša prijavljena znamka, enaki proizvodom, ki jih zajema prejšnja znamka (točka 21 izpodbijane odločbe). Nato je navedel, da prejšnja znamka zajema izraza „blue“ in „car“, pri čemer zadnjenavedeni neposredno opisuje zadevne proizvode in je zato šibkejši izraz v tej znamki (točka 24 izpodbijane odločbe). Dalje, ugotovil je, da na podlagi dokazov intervenientke ni mogoče ugotoviti, da je imela prejšnja znamka razlikovalni učinek, ki se je z uporabo okrepil, in v zvezi s tem sklenil, da ima ta znamka povprečen svojstven razlikovalni učinek (točka 25 izpodbijane odločbe). Odbor za pritožbe je ugotovil tudi, da obstaja vizualna podobnost med nasprotujočima si znakoma, katerih zaporedje prvih petih črk je enako (točka 26 izpodbijane odločbe). Glede fonetičnega vidika je menil, da sta nasprotujoča si znaka za anglofonsko javnost, ki je pomemben del upoštevne javnosti, na splošno zelo podobna, zaradi enake izgovorjave elementa „blue“, ki ga vsebujeta oba znaka, in podobne izgovorjave elementov „co“ in „car“ (točka 27 izpodbijane odločbe). Poleg tega je ugotovil, da sta znaka za anglofonsko javnost deloma pomensko podobna zaradi izraza „blue“, ki ga oba vsebujeta (točka 28 izpodbijane odločbe). Ker sta nasprotujoča si znaka na splošno podobna (točka 29 izpodbijane odločbe), ker so zadevni proizvodi podobni in ker v skladu s sodno prakso zadošča že, da obstaja verjetnost zmede le pri delu upoštevne javnosti, je odbor za pritožbe ugotovil, da glede nasprotujočih si znakov verjetnosti zmede ni mogoče izključiti (točke od 30 do 33 izpodbijane odločbe).
Predlogi strank
13 Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:
– izpodbijano odločbo razveljavi in ugovor v celoti zavrne;
– UUNT in intervenientki naloži plačilo stroškov tega postopka in postopka pred odborom za pritožbe UUNT.
14 UUNT Splošnemu sodišču predlaga, naj:
– tožbo zavrne;
– tožeči stranki naloži plačilo stroškov.
15 Intervenientka Splošnemu sodišču predlaga, naj:
– tožeči stranki naloži, da izkaže pravni interes;
– priloge tožeče stranke od K 5 do K 27 zavrže kot nedopustne;
– izpodbijano odločbo potrdi in hkrati ugotovi, da je zaščita prejšnje znamke povečana zaradi njenega poznavanja na trgu;
– tožbo zavrne;
– tožeči stranki naloži plačilo stroškov.
Pravo
Pravni interes
16 Intervenientka je v odgovoru na tožbo izpodbijala pravni interes tožeče stranke, ki naj bi izpodbijano prijavljeno znamko prenesla na družbo Ivo-Kermartin, in Splošnemu sodišču predlagala, naj od tožeče stranke zahteva predložitev dokazov, ki izkazujejo njen pravni interes.
17 Tožeča stranka je v odgovoru na tožbo predložila pooblastilo družbe Ivo-Kermartin, ki je nova imetnica prijave znamke, v katerem je navedeno, da jo ta pooblašča za vložitev tožbe v svojem imenu in za svoj račun. Zato meni, da „je upravičena vložiti tožbo [v svojem imenu]“ na podlagi člena 65(4) Uredbe št. 207/2009.
18 Na obravnavi je intervenientka navedla, da pravnega interesa tožeče stranke ne izpodbija več, UUNT pa, da odločitev o tem, ali je v obravnavanem primeru to vprašanje treba obravnavati, prepušča presoji Splošnega sodišča.
19 V okoliščinah obravnavanega primera je treba takoj opraviti vsebinsko presojo, ne da bi bilo treba odločiti o pravnem interesu tožeče stranke (glej v tem smislu sodbi z dne 26. februarja 2002, Svet/Boehringer, C‑23/00 P, Recueil, EU:C:2002:118, točke od 50 do 52, in z dne 23. oktobra 2007, Poljska/Svet, C‑273/04, ZOdl., EU:C:2007:622, točka 33).
Dopustnost nekaterih argumentov in dokumentov, ki so bili pred Splošnim sodiščem predloženi prvič
20 Najprej je treba ugotoviti, da je tožeča stranka, kot sta navedla UUNT in intervenientka, pred Splošnim sodiščem predložila več dokumentov, ki jih ni predložila v postopku pred odborom za pritožbe, v podporo argumentu, ki ga je pred Splošnim sodiščem navedla prvič, da se izraz „blue“ zlasti v avtomobilskem sektorju nanaša na spoštovanje okolja.
21 V nasprotju s tem, kar trdi tožeča stranka, je iz spisa dejansko razvidno, da slednja pred organi UUNT ni navedla nobenega argumenta z namenom dokazati, da se izraz „blue“ nanaša na spoštovanje okolja. Tožeča stranka pri UUNT tudi ni predložila prilog od K 5 do K 25.
22 Spomniti je treba, da v skladu s sodno prakso Splošno sodišče pri nadzoru zakonitosti odločb odborov za pritožbe UUNT ne sme preizkusiti dejanskega stanja ob upoštevanju dokazov, ki so bili prvič predloženi pred njim (sodbi z dne 18. decembra 2008, Les Éditions Albert René/UUNT, C‑16/06 P, ZOdl., EU:C:2008:739, točke od 136 do 144, in z dne 10. novembra 2011, LG Electronics/UUNT, C‑88/11 P, EU:C:2011:727, točka 25). Tudi dejstev, na katera se stranke niso sklicevale pred organi UUNT, ni mogoče več navajati v fazi tožbe, vložene pri Splošnem sodišču (zgoraj navedeni sodbi Les Éditions Albert René/UUNT, EU:C:2008:739, točka 137, in LG Electronics/UUNT, EU:C:2011:727, točka 25). Dejstva, ki jih tožeča stranka ni navedla pred organi UUNT, in dokaze, ki so prvič predloženi pred Splošnim sodiščem, je zato treba šteti za nedopustna.
23 Tudi priloge K 26, ki vsebuje sodbo Bundespatentgericht (zvezno patentno sodišče, Nemčija) z dne 24. novembra 2010, ki ni bila predložena odboru za pritožbe in ki je enaka prilogi K 29, ni mogoče uveljavljati kot dokaz v zvezi z dejanskim stanjem obravnavane zadeve. Čeprav se odločbe nacionalnih sodišč načeloma dejansko lahko predložijo prvič pred Splošnim sodiščem, pa jih ni mogoče predložiti kot dokaze, ki se nanašajo na dejansko stanje zadeve, ki jo obravnava Splošno sodišče (glej v tem smislu sodbo z dne 12. novembra 2008, Lego Juris/UUNT – Mega Brands (Brique de Lego rouge), T‑270/06, ZOdl., EU:T:2008:483, točki 22 in 23).
Dopustnost predlogov za spremembo, ki jih je vložila intervenientka
24 Intervenientka tako kot UUNT predlaga zavrnitev tožbe, pri čemer Splošnemu sodišču predlaga, naj izpodbijano odločbo potrdi in hkrati ugotovi, da je zaščita prejšnje znamke povečana zaradi njenega poznavanja na trgu. Izpodbija namreč presojo, ki jo je odbor za pritožbe navedel v točki 25 izpodbijane odločbe, v skladu s katero elementi, ki jih je predložila, ne dokazujejo zadostno, da je bila uporaba prejšnje znamke tako intenzivna, da bi ta pridobila stopnjo prepoznavnosti pri upoštevni javnosti v celotni Uniji, zaradi česar je njen razlikovalni učinek le povprečen. Intervenientka predlaga, naj se izpodbijana odločba v tem delu razveljavi ali vsaj potrdi v delu, v katerem se prejšnji znamki priznava povprečni razlikovalni učinek.
25 Tak predlog je treba šteti za predlog za spremembo izpodbijane odločbe, kot je intervenientka priznala na obravnavi, pri čemer je pojasnila, da je ta predlog podreden. V skladu z določbami člena 134(3) Poslovnika Splošnega sodišča z dne 2. maja 1991 namreč intervenientka načeloma v odgovoru na tožbo lahko poda predloge za spremembo odločbe odbora za pritožbe, ki se nanaša na del, ki ni bil izpostavljen v tožbi.
26 UUNT je na obravnavi trdila, da je treba predloge za spremembo izpodbijane odločbe zavreči kot nedopustne.
27 Opozoriti je treba, da člen 65(4) Uredbe št. 207/2009 določa, da tožbo zoper odločbo odbora za pritožbe UUNT pred Splošnim sodiščem lahko vloži vsaka stranka v postopku, „prizadeta z odločitvijo odbora za pritožbe“. Poleg tega je v skladu s sodno prakso pravni interes bistveni pogoj vsakega pravnega sredstva pred sodišči (sklep z dne 31. julija 1989, S./Komisija, 206/89 R, Recueil, EU:C:1989:333, točka 8) in mora glede predmeta tožbe obstajati ob njeni vložitvi, sicer ta ni dopustna (sodba z dne 7. junija 2007, Wunenburger/Komisija, C‑362/05 P, ZOdl., EU:C:2007:322, točka 42). Pravni interes predpostavlja, da ima lahko stranka, ki je vložila tožbo, zaradi izida tožbe koristi (sodba z dne 17. aprila 2008, Flaherty in drugi/Komisija, C‑373/06 P, C‑379/06 P in C‑382/06 P, ZOdl., EU:C:2008:230, točka 25).
28 V skladu s sodno prakso je treba šteti, da stranka ni bila prizadeta z odločitvijo odbora za pritožbe, če je bilo s to odločitvijo ugodeno predlogu te stranke za zavrnitev registracije ali za ugotovitev ničnosti znamke ali, splošneje, le delu argumentacije, ki jo je navedla ta stranka, čeprav v tej odločitvi niso bili preizkušeni drugi razlogi ali argumenti te stranke ali pa so bili zavrnjeni (sodba z dne 14. decembra 2011, Völkl/UUNT – Marker Völkl (VÖLKL), T‑504/09, ZOdl., EU:T:2011:739, točka 26; glej v tem smislu tudi sklep z dne 14. julija 2009, Hoo Hing/UUNT – Tresplain Investments (Golden Elephant Brand), T‑300/08, EU:T:2009:275, točke od 29 do 37; glej po analogiji sodbo z dne 17. septembra 1992, NBV in NVB/Komisija, T‑138/89, Recueil, EU:T:1992:95, točke od 30 do 35).
29 Ker je bilo ugovoru registracije prijavljene znamke, ki ga je vložila intervenientka, v celoti ugodeno, je treba v obravnavanem primeru šteti, da ta z izpodbijano odločbo ni bila prizadeta.
30 Iz uvodne izjave 8 Uredbe št. 207/2009 res izhaja, da je presoja verjetnosti zmede odvisna predvsem od poznavanja znamke na zadevnem trgu. Poleg tega, ker je verjetnost zmede toliko večja, kolikor večji je razlikovalni učinek znamke, znamke z velikim razlikovalnim učinkom, ki je bodisi svojstven bodisi posledica poznavanja javnosti, uživajo širše varstvo kot znamke z manjšim razlikovalnim učinkom (glej po analogiji sodbe z dne 11. novembra 1997, SABEL, C‑251/95, Recueil, EU:C:1997:528, točka 24; z dne 29. septembra 1998, Canon, C‑39/97, Recueil, EU:C:1998:442, točka 18, in z dne 22. junija 1999, Lloyd Schuhfabrik Meyer, C‑342/97, Recueil, EU:C:1999:323, točka 20).
31 Vendar, ker je odbor za pritožbe ugotovil, da glede nasprotujočih si znakov obstaja verjetnosti zmede, in je ugovoru ugodil, čeprav ni priznal, da je prejšnja znamka z uporabo pridobila povečan razlikovalni učinek, naj morebitna sprememba izpodbijane odločbe, ki bi se nanašala zgolj na presojo stopnje različnosti in prepoznavnosti prejšnje znamke, ki jo je opravil odbor za pritožbe, ne bi vplivala na pravice intervenientke, ki izhajajo iz znamke in ki z navedeno odločbo nikakor niso bile spremenjene. Poleg tega je intervenientka v podporo predlogu za spremembo navedla, da želi vsaj, da se izpodbijana odločba potrdi v delu, v katerem je ugotovljeno, da ima navedena znamka povprečni razlikovalni učinek.
32 Predloge za spremembo, ki jih je vložila intervenientka, je treba zato zavreči kot nedopustne.
Utemeljenost
33 Tožeča stranka navaja en sam tožbeni razlog, ki se nanaša na kršitev člena 8(1)(b) Uredbe št. 207/2009.
34 Tožeča stranka trdi, da glede nasprotujočih si znakov ne obstaja verjetnost zmede. Najprej trdi, da je razlikovalni učinek prejšnje znamke zelo šibek, ker je izraz „blue“ opisen in pogosto uporabljen v znamkah, registriranih v avtomobilskem sektorju. Tožeča stranka trdi tudi, da je odbor za pritožbe napačno sklenil, da sta nasprotujoča si znaka vizualno podobna, saj je treba ugotoviti, da prijavljena znamka vsebuje izraza „blue“ in „eco“. Znaka naj bi se tudi fonetično zelo razlikovala. Nazadnje, ob upoštevanju različnih končnih delov naj si znaka ne bi bila pomensko podobna.
35 UUNT in intervenientka nasprotujeta trditvam tožeče stranke.
36 V skladu s členom 8(1)(b) Uredbe št. 207/2009 se znamka, za katero je vložena prijava, na podlagi ugovora imetnika prejšnje znamke ne registrira, če zaradi enakosti ali podobnosti s prejšnjo znamko in enakosti ali podobnosti proizvodov ali storitev, ki jih znamki označujeta, obstaja verjetnost zmede v javnosti na ozemlju, na katerem prejšnja znamka uživa varstvo. Verjetnost zmede zajema verjetnost povezovanja s prejšnjo znamko.
37 V skladu z ustaljeno sodno prakso verjetnost zmede obstaja takrat, kadar bi javnost lahko menila, da zadevni proizvodi ali storitve izvirajo iz istega podjetja ali iz gospodarsko povezanih podjetij. V skladu s to sodno prakso je treba verjetnost zmede presojati celovito, in sicer glede na to, kako upoštevna javnost zazna znake in zadevne proizvode ali storitve, ter ob upoštevanju vseh upoštevnih dejavnikov v zadevi, zlasti soodvisnosti podobnosti znakov in podobnosti proizvodov ali storitev, ki jih ti označujejo (glej sodbo z dne 9. julija 2003 Laboratorios RTB/UUNT – Giorgio Beverly Hills (GIORGIO BEVERLY HILLS), T‑162/01, Recueil, EU:T:2003:199, točke od 30 do 33 in navedena sodna praksa).
38 Ob upoštevanju teh ugotovitev je treba preizkusiti presojo verjetnosti zmede glede nasprotujočih si znakov, ki jo je opravil odbor za pritožbe.
Upoštevna javnost
39 V skladu s sodno prakso je treba v okviru celovite presoje verjetnosti zmede upoštevati povprečnega potrošnika zadevne kategorije proizvodov, ki je normalno osveščen ter razumno pozoren in preudaren. Upoštevati je treba tudi dejstvo, da se lahko pozornost povprečnega potrošnika spreminja glede na kategorijo zadevnih proizvodov ali storitev (glej sodbo z dne 13. februarja 2007, Mundipharma/UUNT – Altana Pharma (RESPICUR), T‑256/04, ZOdl., EU:T:2007:46, točka 42 in navedena sodna praksa).
40 Odbor za pritožbe je v obravnavanem primeru v točki 20 izpodbijane odločbe pravilno ugotovil, pri čemer mu tožeča stranka v zvezi s tem ni nasprotovala, da ciljno javnost sestavljajo končni potrošniki, katerih stopnja pozornosti je povečana, ker so proizvodi, ki jih zajemata nasprotujoči si znamki, dragi. Dalje, verjetnost zmede je treba presojati glede na javnost celotne Unije, ker je prejšnja znamka znamka Skupnosti.
Primerjava proizvodov
41 Odbor za pritožbe je v točki 21 izpodbijane odločbe pravilno ugotovil, pri čemer tožeča stranka tega ni izpodbijala, da so zadevni proizvodi, ki vsi spadajo v razred 12, enaki, kljub zožitvi prvotnega seznama proizvodov, zahtevanih za prijavljeno znamko, med postopkom pritožbe pred UUNT.
Primerjava znakov
42 Najprej je treba opozoriti, da mora celovita presoja verjetnosti zmede, kar zadeva vizualno, fonetično ali pomensko podobnost nasprotujočih si znakov, temeljiti na celotnem vtisu, ki ga ti znaki ustvarjajo, ob upoštevanju zlasti njihovih razlikovalnih in prevladujočih elementov. Zaznava znamk, ki jo ima povprečni potrošnik glede zadevnih proizvodov ali storitev, ima odločilno vlogo pri celoviti presoji navedene verjetnosti. V zvezi s tem povprečni potrošnik navadno zaznava znamko kot celoto in ne preverja njenih posameznih podrobnosti (glej sodbo z dne 12. junija 2007 UUNT/Shaker, C‑334/05 P, ZOdl., EU:C:2007:333, točka 35 in navedena sodna praksa).
43 Odbor za pritožbe je v točkah od 26 do 29 izpodbijane odločbe ugotovil, da sta si nasprotujoča si znaka vizualno podobna, da je na splošno za anglofonske potrošnike njuna fonetična podobnost velika in da je njun začetni del „blue“ za anglofonsko javnost pomensko podoben.
– Vizualna podobnost
44 Odbor za pritožbe je v točki 26 izpodbijane odločbe ugotovil, da imata zadevna znaka enak vrstni red prvih petih črk, ki predstavljajo večino črk obeh znakov. Ker je potrošnik na splošno bolj pozoren na začetek besedne znamke, je odbor za pritožbe ugotovil, da sta zadevna znaka vizualno podobna.
45 Tožeča stranka meni, da znaka vizualno nista podobna. Trdi, da je uporaba črke „e“ prijavljene znamke dvojna in da je torej treba prijavljeno znamko opredeliti kot znamko, ki vsebuje izraza „blue“ in „eco“, ki sta pogosta angleška izraza. Poleg tega naj bi se izraz „blue“ pogosto skrajšal na „blu“, tako da številne znamke vsebujejo izraz „blu“. Zadevna znaka naj bi se jasno razlikovala v drugem delu. Pri kratkih znakih naj bi majhne razlike zadoščale za drugačen celotni vtis. Poleg tega naj bi prijavljena znamka vsebovala tri zloge, prejšnja znamka pa le dva.
46 Opozoriti je treba, da je pri presoji vizualne podobnosti dveh besednih znamk pomembnejši obstoj enakega vrstnega reda več črk v vsaki od njiju (sodba z dne 25. marca 2009 Kaul/UUNT – Bayer (ARCOL), T‑402/07, ZOdl., EU:T:2009:85, točka 83).
47 V obravnavanem primeru ni sporno, da imata prejšnja znamka in prijavljena znamka, ki sta sestavljeni iz sedmih oziroma šestih črk, enakih pet prvih črk, in sicer „b“, „l“, „u“, „e“ in „c“, pri čemer prijavljena znamka vsebuje še črko „o“, prejšnja znamka pa še črki „a“ in „r“. Ta del, ki je nasprotujočima si znakoma skupen, pomeni vizualno podobnost, in sicer še toliko bolj, ker je javnost na splošno pozornejša na začetni del besednih znamk (glej sodbo z dne 6. junija 2013, Celtipharm/UUNT – Alliance Healthcare France (PHARMASTREET), T‑411/12, EU:T:2013:304, točka 25 in navedena sodna praksa).
48 Te ugotovitve ni mogoče izpodbiti z argumentom tožeče stranke, da se prijavljena znamka vizualno zaznava v dveh elementih, in sicer „blue“ in „eco“, in treh zlogih. Ugotoviti je namreč treba, da je prijavljena znamka sestavljena iz ene same besede, da ima pri najnaravnejši izgovorjavi, predvsem anglofonskega govorca, le dva zloga (glej v tem smislu sodbo z dne 21. januarja 2015, Copernicus-Trademarks/UUNT – Blue Coat Systems (BLUECO), T‑685/13, EU:T:2015:38, točka 35) in da tožeča stranka v podporo svojega argumenta ni predložila nobenega upoštevnega dokaza. Dalje, čeprav zaradi črk „a“ in „r“ na koncu prejšnje znamke in črke „o“ na koncu prijavljene znamke ni mogoče ugotoviti, da sta znaka enaka, ti elementi v nasprotju s tem, kar trdi tožeča stranka, ne prevladajo pri celotnem vtisu, ki ga dajeta ta znaka.
49 Odbor za pritožbe je zato pravilno ugotovil, da sta si znaka vizualno podobna.
– Fonetična podobnost
50 Odbor za pritožbe je v točki 27 izpodbijane odločbe ugotovil, da sta zadevna znaka na splošno za anglofonske potrošnike fonetično zelo podobna, ker se element „blue“, ki ga oba vsebujeta, izgovarja enako in ker se elementa „co“ in „car“ izgovarjata podobno. Poleg tega je ugotovil, da možnost, da se prijavljena znamka v nekaterih jezikih izgovarja kot „blou eco“, ne ovrže omenjene fonetične podobnosti, ugotovljene za znaten del upoštevne javnosti.
51 Tožeča stranka trdi, da sta znaka fonetično zelo različna, ker ima prijavljena znamka tri zloge, prejšnja znamka pa le dva. Podredno trdi, da sta zaporedje in kombinacija zlogov obeh znakov zelo različna, ker je med samoglasnikoma „u“ in „e“ prijavljene znamke premor. Nazadnje poudarja, da se zadnja zloga nasprotujočih si znakov ne izgovarjata podobno.
52 Najprej je treba opozoriti, da za zavrnitev registracije znamke zadostuje, da verjetnost zmede obstaja zgolj glede dela upoštevne javnosti (glej sodbo z dne 18. septembra 2012, Scandic Distilleries/UUNT – Bürgerbräu, Röhm & Söhne (BÜRGER), T‑460/11, EU:T:2012:432, točka 52 in navedena sodna praksa).
53 Vendar je treba glede anglofonske javnosti v nasprotju s tem, kar trdi tožeča stranka, ugotoviti, da ta centralnega samoglasnika prijavljene znamke ne bo podvojila, saj je izraz „blue“ del običajnega besedišča. Ta javnost zato ne bo štela, da ima prijavljena znamka tri zloge, ampak le dva, in ne bo uporabila premora med samoglasnikoma „u“ in „e“ prijavljene znamke (glej v tem smislu zgoraj v točki 48 navedeno sodbo BLUECO, EU:T:2015:38, točka 40).
54 Poleg tega je zaradi skupnega elementa „blue“ v začetnem delu nasprotujočih si znakov mogoče šteti, da sta ta fonetično zelo podobna. Dalje, čeprav je odbor za pritožbe napačno ugotovil, da anglofonski potrošniki elementa „car“ in „co“ izgovarjajo podobno, ti končnici za anglofonsko javnost nista zelo različni, saj ta javnost poudari izgovorjavo črke „c“, ne izgovori pa črke „r“, ki je zadnji del elementa „car“. Nazadnje, trditev tožeče stranke, da je črka „o“ zadnjega zloga prijavljene znamke prevladujoča v njegovem celotnem fonetičnem vtisu, ni upoštevna.
55 Odbor za pritožbe je torej pravilno ugotovil, da sta znaka za znatni del upoštevne javnosti fonetično zelo podobna.
– Pomenska podobnost
56 Tožeča stranka meni, da nasprotujoča si znaka pomensko nista podobna, ker upoštevna javnost prejšnjo znamko razume kot opisno označbo in ker sta končna dela obeh znakov pomembno različna.
57 Kot je odbor za pritožbe ugotovil v točki 28 izpodbijane odločbe in kot je priznala tudi tožeča stranka, bo anglofonska javnost izraz „blue“ pri obeh znakih razumela kot navedbo modre barve. Ta javnost pa bo izraz „car“ prejšnje znamke razumela kot označbo „avtomobila“ in ga bo razlikovala od končnice „co“ prijavljene znamke, ki bodisi nima nobenega pomena bodisi jo je mogoče razumeti kot okrajšavo izraza „company“. V nasprotju s tem, kar trdi tožeča stranka, pa upoštevna javnost prijavljene znamke ne bo zaznala kot znamko, ki jo je treba razbiti na dela „blue“ in „eco“.
58 Odbor za pritožbe je torej pravilno ugotovil, da sta nasprotujoča si znaka za del upoštevne javnosti pomensko podobna v začetnem delu in da na podlagi razlik v njunem končnem delu ni mogoče izključiti določene pomenske podobnosti.
Celovita presoja verjetnosti zmede
59 Celovita presoja verjetnosti zmede pomeni neko soodvisnost med upoštevanimi dejavniki in zlasti podobnostjo znamk ter podobnostjo označenih proizvodov ali storitev. Tako lahko majhno podobnost med označenimi proizvodi ali storitvami nadoknadi večja podobnost med znamkami in obratno (zgoraj v točki 30 navedena sodba Canon, EU:C:1998:442, točka 17, in sodba z dne 14. decembra 2006, Mast-Jägermeister/UUNT – Licorera Zacapaneca (VENADO v okvirju in drugi), T‑81/03, T‑82/03 in T‑103/03, ZOdl., EU:T:2006:397, točka 74).
60 Celovita presoja verjetnosti zmede, kar zadeva vizualno, fonetično ali pojmovno podobnost nasprotujočih si znakov, mora biti utemeljena s celotnim vtisom, ki ga ti ustvarjajo, tudi ob upoštevanju njihovih razlikovalnih in prevladujočih elementov (sodbi z dne 14. oktobra 2003, Phillips-Van Heusen/UUNT – Pash Textilvertrieb und Einzelhandel (BASS), T‑292/01, Recueil, EU:T:2003:264, točka 47, in z dne 7. septembra 2006, L & D/UUNT – Sämann (Aire Limpio), T‑168/04, ZOdl., EU:T:2006:245, točka 98).
61 V obravnavanem primeru je odbor za pritožbe v točki 24 izpodbijane odločbe najprej navedel, da prejšnja znamka vsebuje izraza „blue“ in „car“, pri čemer zadnjenavedeni neposredno opisuje zadevne proizvode, zaradi česar je najšibkejši izraz v tej znamki. Nato je v točki 25 izpodbijane odločbe navedel, da na podlagi dokazov intervenientke ni mogoče ugotoviti, da je imela prejšnja znamka razlikovalni učinek, ki se je z uporabo okrepil. Na tej podlagi je ugotovil, da ima prejšnja znamka povprečen svojstven razlikovalni učinek.
62 Dalje, glede celovite presoje verjetnosti zmede je odbor za pritožbe v točkah od 30 do 33 izpodbijane odločbe navedel, da so zadevni proizvodi podobni in da sta nasprotujoča si znaka za anglofonsko javnost, ki predstavlja znaten del upoštevne javnosti, vizualno, fonetično in pomensko podobna. Pojasnil je, da anglofonska javnost izraz „car“ prejšnje znamke zaznava kot opis zadevnih proizvodov, zato ga je v okviru celovite presoje znakov štel za manj pomembnega. Izraz „blue“ naj bi pri anglofonskih potrošnikih zbudil več pozornosti in povzročal verjetnost zmede.
63 Prvič, tožeča stranka trdi, da je odbor za pritožbe napačno ugotovil, da ima prejšnja znamka povprečen razlikovalni učinek, saj je element „blue“ opisen in ga vsebujejo številke znamke, registrirane v avtomobilskem sektorju.
64 Najprej je treba zavrniti trditve tožeče stranke, da se intervenientka sklicuje na posebno prepoznavnost prejšnje znamke, na katero se naj ne bi sklicevala pred UUNT. Iz spisa je namreč razvidno, da se je intervenientka pred Splošnim sodiščem omejila na trditev, da bi odbor za pritožbe moral priznati z uporabo povečan razlikovalni učinek prejšnje znamke, ki jo je podala že pred UUNT in ki jo je odbor za pritožbe v izpodbijani odločbi zavrnil. Vsekakor so bili predlogi za spremembo, ki jih je vložila intervenientka in ki so se nanašali na presojo razlikovalnega učinka, ki naj bi ga prejšnja znamka pridobila z uporabo, ki jo je opravil odbor za pritožbo, zavrženi kot nedopustni (glej točke od 24 do 32 zgoraj).
65 Dalje, spomniti je treba, da ugotovitev šibkega razlikovalnega učinka prejšnje znamke sama po sebi ne preprečuje ugotovitve obstoj verjetnosti zmede (glej v tem smislu sklep z dne 27. aprila 2006, L’Oréal/UUNT, C‑235/05 P, EU:C:2006:271, točke od 42 do 45). Čeprav je namreč treba pri presoji verjetnosti zmede upoštevati razlikovalni učinek prejšnje znamke, je to le eden od dejavnikov, vključenih v to presojo. Tako lahko kljub prejšnji znamki s šibkim razlikovalnim učinkom obstaja verjetnost zmede, zlasti zaradi podobnosti znakov in proizvodov ali storitev (glej sodbi z dne 16. marca 2005, L’Oréal/UUNT – Revlon (FLEXI AIR), T‑112/03, ZOdl., EU:T:2005:102, točka 61 in navedena sodna praksa, in z dne 13. decembra 2007, Xentral/UUNT – Pages jaunes (PAGESJAUNES.COM), T‑134/06, ZOdl., EU:T:2007:387, točka 70 in navedena sodna praksa).
66 Kot je navedel odbor za pritožbe, čeprav anglofonska javnost izraz „car“ prejšnje znamke res zaznava kot opis zadevnih proizvodov, tožeča stranka v postopku pred UUNT vsekakor ni predložila nobenega argumenta, ki bi dokazoval, da ima izraz „blue“ pomen, ki ustreza opisu zadevnih proizvodov. Poleg tega zgolj okoliščina – tudi če se šteje za dokazano – da tudi druge znamke, registrirane v avtomobilskem sektorju, vsebujejo izraz „blue“, ne zadošča za ugotovitev, da lahko upoštevna javnost ta izraz zaznava izključno kot opis lastnosti zadevnih proizvodov. Odbor za pritožbe je zato pravilno ugotovil, da ima prejšnja znamka kot celota povprečen razlikovalni učinek.
67 Drugič, tožeča stranka trdi, da glede nasprotujočih si znakov ni verjetnosti zmede predvsem zaradi povečane pozornosti upoštevne javnosti.
68 Najprej je treba opozoriti, da za zavrnitev registracije znamke zadostuje, da verjetnost zmede obstaja zgolj glede dela upoštevne javnosti (glej točko 52 zgoraj).
69 Iz navedenega je razvidno na eni strani, da so zadevni proizvodi podobni, in na drugi strani, da sta nasprotujoča si znaka vizualno podobna za celotno upoštevno javnost, fonetično podobna za anglofonsko javnost in v začetnem delu pojmovno podobna za anglofonsko javnost. Zato je treba ugotoviti, da v obravnavanem primeru kljub visoki stopnji pozornosti upoštevne javnosti za anglofonsko javnost obstaja verjetnost zmede.
70 Glede na navedeno odbor za pritožbe ni kršil člena 8(1)(b) Uredbe št. 207/2009 s tem, da je ugotovil, da glede nasprotujočih si znakov obstaja verjetnost zmede.
71 Iz vseh teh razlogov je treba tožbo v celoti zavrniti, ne da bi bilo treba odločati o dopustnosti predloga, ki ga je tožeča stranka podala v okviru prvega dela svojih predlogov in s katerim Splošnemu sodišču predlaga, naj ugovor v celoti zavrne (glej v tem smislu sodbi z dne 22. maja 2008, NewSoft Technology/UUNT – Soft (Presto! Bizcard Reader), T‑205/06, EU:T:2008:163, točka 70, in z dne 22. januarja 2009, Commercy/UUNT – easyGroup IP Licensing (easyHotel), T‑316/07, ZOdl., EU:T:2009:14, točki 35 in 67).
Stroški
72 V skladu s členom 134(1) Poslovnika Splošnega sodišča se plačilo stroškov na predlog naloži neuspeli stranki. Ker tožeča stranka v bistvenem ni uspela, se ji v skladu s predlogi UUNT in intervenientke naloži plačilo stroškov.
Iz teh razlogov je
SPLOŠNO SODIŠČE (drugi senat)
razsodilo:
1. Tožba se zavrne.
2. Predlogi za spremembo, ki jih je vložila družba Bolloré SA, se zavržejo.
3. Družbi Copernicus-Trademarks Ltd se naloži plačilo stroškov.
Martins Ribeiro | Gervasoni | Madise |
Razglašeno na javni obravnavi v Luxembourgu, 25. septembra 2015.
Podpisi