Zadeva T‑392/15
European Dynamics Luksemburg SA in drugi
proti
Agenciji Evropske unije za železnice
„Javna naročila storitev – Postopek javnega razpisa – Opravljanje zunanjih storitev za razvoj informacijskega sistema Agencije Evropske unije za železnice – Uvrstitev ponudbe ponudnika – Zavrnitev ponudbe ponudnika – Obveznost obrazložitve – Neobičajno nizka ponudba“
Povzetek – Sodba Splošnega sodišča (tretji senat) z dne 4. julija 2017
1. Ničnostna tožba – Pravni interes – Interes, ki se presoja na dan vložitve tožbe – Tožba neizbranega ponudnika zoper odločbo javnega naročnika o zavrnitvi njegove ponudbe – Zatrjevanje neobrazložitve – Navedba obrazložitve odločbe po vložitvi tožbe, vendar pred potekom roka za njeno vložitev – Ohranitev pravnega interesa
(člen 263 PDEU)
2. Ničnostna tožba – Pravni interes – Fizične ali pravne osebe – Tožba, s katero tožeča stranka lahko pridobi korist – Vpliv utemeljenosti očitkov tožeče stranke – Neobstoj
(člen 263 PDEU)
3. Sodni postopek – Navajanje novih razlogov med postopkom – Pogoji – Razlog, ki temelji na elementih, odkritih med postopkom
(Poslovnik Splošnega sodišča, člena 84(1) ter 85(2) in (3))
4. Sodni postopek – Dokaz – Dokazna vrednost – Merila presoje – Načeli proste presoje dokazov in prostega predlaganja dokazov – Uskladitev s pravico do poštenega sojenja in načelom enakost orožij
(Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člen 47; Poslovnik Splošnega sodišča, člen 85)
5. Sodni postopek – Obravnavanje zadev pred Splošnim sodiščem – Varstvo strank pred neustrezno uporabo procesnega gradiva – Uskladitev z načelom prostega predlaganja dokazov – Uporaba dokaza iz druge zadeve – Nujnost, da stranka, ki predloži dokaz, pridobi predhodno soglasje stranke, ki ga je predložila v drugi zadevi – Neobstoj
(Poslovnik Splošnega sodišča, člen 85)
6. Akti institucij – Obrazložitev – Obveznost – Obseg – Presoja obveznosti obrazložitve glede na okoliščine posameznega primera – Obveznost, da se na pisno zahtevo obvesti o značilnostih in relativnih prednostih izbrane ponudbe in o imenu izbranega ponudnika
(člen 296, drugi odstavek PDEU; Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člen 41(2)(c))
7. Akti institucij – Obrazložitev – Obveznost – Obseg – Odločitev o neizbiri ponudbe v postopku oddaje javnega naročila storitev – Upoštevanje elementov obrazložitve, predloženih v sodnem postopku – Dopustnost – Izjema
(člen 296 PDEU)
8. Akti institucij – Obrazložitev – Obveznost – Obseg – Odločitev o neizbiri ponudbe v postopku oddaje javnega naročila storitev
(Člen 296 PDEU; Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 966/2012, člen 113(2); Uredba Komisije št. 1268/2012, člen 161(2))
9. Ničnostna tožba – Razlogi – Neobstoj ali nezadostnost obrazložitve – Tožbeni razlog, ki se razlikuje od tistega, ki se nanaša na materialno zakonitost
(člena 263 in 296 PDEU)
10. Javna naročila Evropske unije – Sklenitev pogodbe o naročilu na podlagi javnega razpisa – Neobičajno nizka ponudba – Obveznost naročnika, da ponudniku omogoči, da poda izjavo – Naročnikova preučitev neobičajne nizkosti ponudbe – Dejavniki, ki jih je treba upoštevati
(Uredba Komisije št. 1268/2012, člen 151(1))
11. Javna naročila Evropske unije – Sklenitev pogodbe o naročilu na podlagi javnega razpisa – Neobičajno nizka ponudba – Obveznost obrazložitve – Obseg – Nujnost, da javni naročnik natančno navede svoje razlogovanje, ne glede na neobstoj zahteve v zvezi s tem – Neobstoj
(člen 296, drugi odstavek PDEU; Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 966/2012, člen 113(2); Uredba Komisije št. 1268/2012, člen 151)
1. Pravni interes je bistveni in prvi pogoj za vsa pravna sredstva pred sodišči. Ta mora ob upoštevanju predmeta tožbe obstajati ob vložitvi tožbe, sicer ta ni dopustna. Ta interes mora biti podan do razglasitve sodne odločbe, sicer se postopek ustavi.
V zvezi s tožbo neizbranega ponudnika, vloženo zoper odločbo javnega naročnika, za katero neizbrani ponudnik meni, da ni obrazložena, to, da je javni naročnik po vložitvi tožbe, vendar pred datumov izteka roka za njeno vložitev, navedel obrazložitev izpodbijanega akta, ne pomeni, da tožba ni koristna. Sporna odločba je namreč posegala v položaj ob vložitvi tožbe. Rezultat razglasitve ničnosti te odločbe bi bil, da bi javni naročnik v bistvu moral ponovno presoditi ponudbo tožeče stranke, od česar bi lahko ta imela korist, saj med drugim ni izključeno, da bi lahko bil sklop, na katerega se nanaša navedena ponudba, po tej ponovni presoji oddan tožeči stranki. Poleg tega bi lahko razglasitev ničnosti te odločbe privedla do tega, da bi javni naročnik v prihodnje ustrezno spremenil postopke javnega razpisa.
(Glej točke 31, 34, 36 in 37.)
2. Zato da ima stranka pravni interes je nujno, vendar zadostno, da ji lahko rezultat ničnostne tožbe, ki jo je vložila pri sodišču Evropske unije, prinese korist. Pravni interes tožeče stranke torej ni odvisen od utemeljenosti njenih očitkov.
(Glej točko 41.)
3. Glej besedilo odločbe.
(Glej točko 45.)
4. Načelo proste presoje dokazov za sodišče Unije pomeni, da je edino upoštevno merilo za presojo predloženih dokazov njihova verodostojnost. Posledica načela proste presoje dokazov je načelo prostega predlaganja dokazov, ki strankam omogoča, da pred sodiščem Unije predložijo vse zakonito pridobljene dokaze, ki so po njihovem mnenju upoštevni za utemeljitev njihovih stališč. To prosto predlaganje dokazov prispeva k zagotavljanju pravice strank do učinkovitega pravnega sredstva, določene v členu 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah.
Vendar je treba načeli proste presoje dokazov in prostega predlaganja dokazov usklajevati s temeljnimi načeli prava Unije, kot sta pravica do poštenega sojenja in enakost orožij. Tako je treba načelo proste presoje dokazov uskladiti s pravico vsake stranke, da zaščiti svoje interese, ne glede na vse zunanje vplive, zlasti s strani javnosti, in da je varovana pred neustrezno uporabo svojega procesnega gradiva.
(Glej točke od 50 do 53.)
5. Iz načela prostega predlaganja dokazov izhaja, da se stranka pred Splošnim sodiščem načeloma lahko kot na dokaz sklicuje na gradivo, ki ga je predložila v drugem postopku, v katerem je bila stranka. Če je imela navedena stranka zakonit dostop do tega gradiva in če to ni zaupno, učinkovito izvajanje sodne oblasti načeloma ne nasprotuje temu, da se to gradivo predloži pred Splošnim sodiščem. Stranka v postopku, ki poteka pred sodiščem Unije, ne more predlagati umika procesnega gradiva, če je navedena stranka to gradivo že predložila v drugem postopku med istima strankama.
Poleg tega soglasje stranke, od katere prihaja procesno gradivo, ne more biti predpogoj za dopustnost gradiva iz druge zadeve pred Splošnim sodiščem. Tudi če je namreč lahko soglasje stranke, od katere prihaja gradivo, upošteven element pri presoji ustreznosti njegove uporabe, bi se s pogojevanjem dopustnosti s pridobitvijo tega soglasja pred predložitvijo gradiva pred Splošnim sodiščem stranki, od katere to gradivo prihaja, podelilo pooblastilo, da Splošnemu sodišču onemogoči odločanje o ustreznosti njegove uporabe in s tem izpolnjevanje obveznosti, da vsaki stranki zagotovi razumno možnost, da predstavi svoje trditve, vključno z dokazi, pod pogoji, ki je v primerjavi z nasprotno stranko ne postavljajo v bistveno slabši položaj, kar je temelj načela enakosti orožij. Splošno sodišče mora torej v vsakem posameznem primeru tehtati med prostim predlaganjem dokazov in varstvom pred neustrezno uporabo procesnega gradiva strank v sodnih postopkih.
(Glej točki 55 in 56.)
6. Glej besedilo odločbe.
(Glej točke od 72 do 75.)
7. Sodišče Unije lahko samo v izjemnih okoliščinah upošteva elemente, predložene med postopkom.
To velja v zvezi s tožbo, ki jo neizbrani ponudnik vloži zoper odločbo javnega naročnika, da se njegova ponudba zavrne, kadar neizbrani ponudnik – ne da bi počakal, da javni naročnik odgovori na njegovo posebno zahtevo za obrazložitev glede neobičajnih cen v izbranih ponudbah, in ne da bi mu pustil zadosten rok za to, čeprav rok za vložitev tožbe tega nikakor ni onemogočal – vloži tožbo s sklicevanjem izključno na neobrazložitev izpodbijane odločbe, med drugim ker ni bilo odgovora na njegovo zahtevo. Javni naročnik je v razumljivem roku pojasnil, zakaj se mu izbrane ponudbe niso zdele neobičajno nizke.
(Glej točki 74 in 102.)
8. Člen 113(2) Uredbe št. 966/2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in člen 161(2) Uredbe št. 1268/2012 o pravilih uporabe finančne uredbe določata v razmerju do neuspešnih ponudnikov obrazložitev v dveh fazah. Naročnik najprej vse neizbrane ponudnike obvesti o tem, da je bila njihova ponudba zavrnjena, in o razlogih za to zavrnitev. Ti razlogi so lahko jedrnati, glede na to, da ima neizbrani ponudnik v skladu s to določbo možnost, da prosi za podrobnejšo obrazložitev. Zatem v skladu s temi določbami naročnik, če neizbrani ponudnik, ki izpolnjuje merila za izključitev in izbor, poda pisno zahtevo, čim prej, vsekakor pa v največ petnajstih koledarskih dneh od dne, na katerega je prejel pisno zahtevo, sporoči značilnosti in relativne prednosti izbrane ponudbe ter ime ponudnika, ki mu je bilo naročilo oddano.
Splošno sodišče je menilo, da to razkritje razlogov v dveh fazah ni v nasprotju z namenom obveznosti obrazložitve, ki je zainteresiranim strankam omogočiti, da se seznanijo z utemeljitvijo sprejetega ukrepa, da bi lahko uveljavljale svoje pravice, sodišču pa, da izvede nadzor.
(Glej točki 78 in 79.)
9. Glej besedilo odločbe.
(Glej točki 80 in 106.)
10. Presoja naročnika glede obstoja neobičajno nizkih ponudb poteka v dveh fazah. V prvi fazi mora naročnik presoditi, ali so oddane ponudbe dozdevno neobičajno nizke. Uporaba prislova dozdevno v členu 151(1) Uredbe št. 1268/2012 o pravilih uporabe finančne uredbe pomeni, da naročnik na prvi pogled presodi neobičajno nizkost ponudbe. Navedena uredba torej naročniku ne nalaga, da po uradni dolžnosti podrobno preuči postavke vsake ponudbe, da bi ugotovil, da ne gre za neobičajno nizko ponudbo. Tako mora naročnik v prvi fazi ugotoviti samo, ali predložene ponudbe vsebujejo indic, ki bi lahko vzbudil sum, da bi te ponudbe lahko bile neobičajno nizke. Tako je zlasti, če je cena, predlagana v oddani ponudbi, bistveno nižja od cene v drugih oddanih ponudbah ali od običajne cene na trgu. Če oddane ponudbe ne vsebujejo takega indica in se torej ne zdijo neobičajno nizke, lahko naročnik nadaljuje ocenjevanje te ponudbe in postopek oddaje naročila.
Če pa obstajajo indici, ki lahko vzbudijo sum, da bi ponudba lahko bila neobičajno nizka, mora naročnik v drugi fazi preveriti postavke ponudbe, da bi se prepričal, da ta ni neobičajno nizka. Naročnik mora pri tem preverjanju ponudniku navedene ponudbe omogočiti, da pojasni, zakaj meni, da njegova ponudba ni neobičajno nizka. Naročnik mora zatem presoditi podana pojasnila in odločiti, ali je zadevna ponudba neobičajno nizka, ter jo v takem primeru zavrniti.
(Glej točki od 87 do 89.)
11. Glede obsega obveznosti obrazložitve, ki jo ima naročnik, če ugotovi, da se izbrana ponudba ne zdi neobičajno nizka, je iz člena 151(1) Uredbe št. 1268/2012 o pravilih uporabe finančne uredbe in zlasti iz okoliščine, da mora naročnik sprva samo na prvi pogled presoditi, ali je ponudba neobičajno nizka, razvidno, da je obseg njegove obveznosti obrazložitve omejen. Če bi bil namreč naročnik prisiljen podrobno pojasniti, zakaj se mu ponudba ne zdi neobičajno nizka, se ne bi upoštevalo razlikovanje med obema fazama analize, določene s členom 151 Uredbe št. 1268/2012.
Natančneje, ko naročnik izbere ponudbo, mu ni treba – v odgovor na zahtevo po obrazložitvi, ki jo prejme na podlagi člena 113(2) Uredbe št. 966/2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije – izrecno navesti razlogov, iz katerih se mu ponudba, ki jo je izbral, ni zdela neobičajno nizka. Če je namreč naročnik navedeno ponudbo izbral, to posredno, ampak nujno pomeni, da je menil, da ni indicev, da je navedena ponudba neobičajno nizka. Vendar je treba te razloge predstaviti neizbranemu ponudniku, če to izrecno zahteva.
(Glej točki 92 in 93.)