Zadeva T‑290/14

Andrij Portnov

proti

Svetu Evropske unije

„Skupna zunanja in varnostna politika – Omejevalni ukrepi zaradi razmer v Ukrajini – Zamrznitev sredstev – Seznam oseb, subjektov in organov, za katere se uporabi zamrznitev sredstev in gospodarskih virov – Vključitev imena tožeče stranke – Dokaz o utemeljenosti vpisa na seznam”

Povzetek – Sodba Splošnega sodišča (deveti senat) z dne 26. oktobra 2015

1.      Ničnostna tožba – Pravni interes – Interes, ki se presoja na dan vložitve tožbe – Tožba zoper akt, s katerim so uvedeni omejevalni ukrepi proti tožeči stranki – Razveljavitev izpodbijanega akta med postopkom – Ustavitev postopka – Nedopustnost – Ohranitev interesa tožeče stranke, da se prizna nezakonitost izpodbijanega akta

(člena 263 PDEU in 266 PDEU; Uredba Sveta št. 208/2014, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 2015/357; Sklep Sveta 2014/119/SZVP, kakor je bil spremenjen s sklepom 2015/364/SZVP)

2.      Evropska unija – Sodni nadzor nad zakonitostjo aktov institucij – Omejevalni ukrepi zaradi razmer v Ukrajini – Obseg nadzora – Dokaz o utemeljenosti ukrepa

(člen 29 PEU; Listina o temeljnih pravicah Evropske unije, člen 47; Uredba Sveta št 208/2014, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 2015/357; Sklep Sveta 2014/119/SZVP, kakor je bil spremenjen s sklepom 2015/364/SZVP)

1.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točke od 29 do 32.)

2.      Čeprav ima Svet široko polje proste presoje glede splošnih meril, ki naj se upoštevajo za namene sprejetja omejevalnih ukrepov, učinkovitost sodnega nadzora, ki ga zagotavlja člen 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, zahteva, da se sodišče Unije v okviru nadzora zakonitosti razlogov, na katerih temelji sklep o vpisu ali ohranitvi imena določene osebe na seznamu oseb, na katere se nanašajo omejevalni ukrepi, prepriča, da ta sklep, ki je za to osebo posamični akt, temelji na dovolj trdni dejanski podlagi. To pomeni, da je treba preveriti dejstva, ki so navedena v obrazložitvenem memorandumu, na katerem temelji navedeni sklep, tako da sodni nadzor ni omejen na presojo abstraktne verjetnosti navedenih razlogov, temveč se nanaša na vprašanje, ali so ti razlogi – oziroma vsaj eden od njih, za katerega se šteje, da je sam po sebi dovolj za utemeljitev tega sklepa – utemeljeni dovolj jasno in konkretno.

Sklep o sprejetju omejevalnih ukrepov v smislu člena 29 PEU ni sprejet kot odgovor na zahtevo organov zadevne tretje države, ampak je avtonomen ukrep, sprejet za uresničevanje ciljev skupne zunanje in varnostne politike Unije. Pristojni organ Unije je tisti, ki mora v primeru izpodbijanja dokazati utemeljenost razlogov, navedenih zoper zadevno osebo, ne pa da bi morala zadnje navedena predložiti negativni dokaz, da navedeni razlogi niso utemeljeni

Za vpis imena osebe na seznam oseb, na katere se nanašajo omejevalni ukrepi, iz razloga, da je bila ta s strani pravosodnih organov tretje države opredeljena kot odgovorna za odtujitev javnih sredstev, mora Svet razpolagati z informacijami v zvezi z dejstvi ali ravnanji, ki jih navedeni organi očitajo posebej tej osebi, torej z dovolj trdno dejansko podlago.

(Glej točke 38, 45 in 48.)