Zadeva T‑797/19
Anglo Austrian AAB AG, nekdanja Anglo Austrian AAB Bank AG,
in
Belegging-Maatschappij „Far-East“ BV
proti
Evropski centralni banki
Sodba Splošnega sodišča (deveti razširjeni senat) z dne 22. junija 2022
„Ekonomska in monetarna politika – Bonitetni nadzor kreditnih institucij – Posebne nadzorne naloge, prenesene na ECB – Sklep o odvzemu dovoljenja kreditne institucije – Huda kršitev nacionalnih določb za prenos Direktive 2005/60/ES – Sorazmernost – Kršitev zakonodaje o upravljanju kreditnih institucij – Pravica do obrambe – Očitna napaka pri presoji – Pravica do učinkovitega sodnega varstva“
1. Ekonomska in monetarna politika – Ekonomska politika – Nadzor nad finančnim sektorjem Unije – Enotni mehanizem nadzora – Bonitetni nadzor kreditnih institucij – Posebne nadzorne naloge, ki so prenesene na Evropsko centralno banko (ECB) – Izdaja in odvzem dovoljenj kreditnim institucijam – Uporaba upoštevnih določb, vključno z nacionalnimi določbami, s katerimi je bila prenesena Direktiva 2013/36
(Uredba Sveta št. 1024/2013, člena 4(1)(a) in (3) ter 14(5); Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2013/36)
(Glej točke od 29 do 32.)
2. Ekonomska in monetarna politika – Ekonomska politika – Nadzor nad finančnim sektorjem Unije – Enotni mehanizem nadzora – Bonitetni nadzor kreditnih institucij – Sklep Evropske centralne banke (ECB) o odvzemu dovoljenja kreditne institucije – Merila, ki utemeljujejo odvzem – Huda kršitev nacionalne zakonodaje o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma, s katero je bila prenesena Direktiva 2005/60 – Ugotovitev take kršitve z nacionalnimi upravnimi odločbami – Dopustnost – Kršitev, od katere je morebiti preteklo veliko časa ali je bila odpravljena – Neobstoj vpliva na odvzem dovoljenja
(Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2013/36, člena 18(f) in 67(1)(o); Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/60)
(Glej točke 48, 50, 51, od 59 do 61 in 66.)
3. Ekonomska in monetarna politika – Ekonomska politika – Nadzor nad finančnim sektorjem Unije – Enotni mehanizem nadzora – Bonitetni nadzor kreditnih institucij – Sklep Evropske centralne banke (ECB) o odvzemu dovoljenja kreditne institucije – Merila, ki utemeljujejo odvzem – Huda kršitev nacionalne zakonodaje o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma, s katero je bila prenesena Direktiva 2005/60 – Nezmožnost sklicevanja na zastaranje kršitve, ugotovljene s pravnomočno odločbo
(Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2013/36, člena 18(f) in 67(1)(o); Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/60)
(Glej točki 69 in 70.)
4. Ekonomska in monetarna politika – Ekonomska politika – Nadzor nad finančnim sektorjem Unije – Enotni mehanizem nadzora – Bonitetni nadzor kreditnih institucij – Sklep Evropske centralne banke (ECB) o odvzemu dovoljenja kreditne institucije – Merila, ki utemeljujejo odvzem – Huda kršitev nacionalne zakonodaje o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma, s katero je bila prenesena Direktiva 2005/60 – Presoja teže ugotovljene kršitve
(Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2013/36, člena 18(f) in 67(1)(o); Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/60)
(Glej točke od 86 do 89.)
5. Ničnostna tožba – Tožbeni razlogi – Tožba zoper sklep Evropske centralne banke (ECB) o odvzemu dovoljenja kreditne institucije – Pristojnost ECB za sprejetje tega sklepa – Tožbeni razlog v zvezi z napačno pravno podlago, ki ne vpliva na vsebinsko presojo, ki jo je opravila ECB – Brezpredmetni tožbeni razlog
(člen 263 PDEU; Uredba Sveta št. 1024/2013)
(Glej točke od 107 do 109.)
6. Ekonomska in monetarna politika – Ekonomska politika – Nadzor nad finančnim sektorjem Unije – Enotni mehanizem nadzora – Bonitetni nadzor kreditnih institucij – Sklep Evropske centralne banke (ECB) o odvzemu dovoljenja kreditne institucije – Merila, ki utemeljujejo odvzem – Kršitev zakonodaje o upravljanju kreditnih institucij – Kršitev, od katere je morebiti preteklo veliko časa ali je bila odpravljena – Neobstoj vpliva na odvzem dovoljenja
(Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2013/36, členi 18(f), 67(1)(d) in 74)
(Glej točke od 134 do 136.)
7. Ekonomska in monetarna politika – Ekonomska politika – Nadzor nad finančnim sektorjem Unije – Enotni mehanizem nadzora – Bonitetni nadzor kreditnih institucij – Sklep Evropske centralne banke (ECB) o odvzemu dovoljenja kreditne institucije – Spoštovanje načela sorazmernosti
(Uredba Sveta št. 1024/2013; Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2013/36, člena 18(f) in 67(1))
(Glej točki 171 in 200.)
8. Ekonomska in monetarna politika – Ekonomska politika – Nadzor nad finančnim sektorjem Unije – Enotni mehanizem nadzora – Bonitetni nadzor kreditnih institucij – Sklep Evropske centralne banke (ECB) o odvzemu dovoljenja kreditne institucije – Zavrnitev ECB, da odloži uporabo tega sklepa – Kršitev pravice do učinkovitega sodnega varstva – Neobstoj
(Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člen 47; Uredba Evropske centralne banke št. 468/2014, člen 34)
(Glej točke od 210 do 212, 215, od 217 do 219, 222, 223 in 225.)
9. Ekonomska in monetarna politika – Ekonomska politika – Nadzor nad finančnim sektorjem Unije – Enotni mehanizem nadzora – Bonitetni nadzor kreditnih institucij – Spoštovanje pravice do obrambe – Pravica do izjave v okviru postopkov bonitetnega nadzora – Možnost predložitve pripomb k osnutku sklepa Evropske centralne banke (ECB) o odvzemu dovoljenja kreditne institucije – Obveznost ECB, da opredeli upoštevne okoliščine – Kršitev – Neobstoj
(Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člen 41; Uredba Sveta št. 1024/2013, člena 4(1) in (3) ter 14(5); Uredba Evropske centralne banke št. 468/2014, členi 31, 81(2) in 83)
(Glej točke od 230 do 236, od 257 do 261, 265 in 266.)
10. Ničnostna tožba – Tožbeni razlogi – Tožba zoper sklep Evropske centralne banke (ECB) o odvzemu dovoljenja kreditne institucije – Tožbeni razlog v zvezi s kršitvijo lastninske pravice delničarja – Nezmožnost zadevne kreditne institucije, da sklicuje se na lastninsko pravico svojega delničarja
(člen 263 PDEU)
(Glej točki 285 in 286.)
Povzetek
Splošno sodišče je potrdilo odvzem dovoljenja družbe AAB Bank kot kreditne institucije.
Ta odvzem ECB je utemeljen zlasti s hudimi kršitvami pravil o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma, ki jih je storila družba AAB Bank.
Österreichische Finanzmarktbehörde (avstrijski organ za nadzor finančnih trgov, v nadaljevanju: FMA) je od leta 2010 proti družbi AAB Bank, kreditni instituciji s sedežem v Avstriji, sprejela številne odredbe in sankcije. Na tej podlagi je FMA leta 2019 Evropski centralni banki (ECB) predložil osnutek sklepa o odvzemu dovoljenja družbe AAB Bank za dostop do dejavnosti kreditne institucije. ECB je s sklepom(1) odvzela to dovoljenje. V bistvu je menila, da na podlagi ugotovitev FMA, ki so bile podane v okviru izvajanja njegove naloge bonitetnega nadzora in ki se nanašajo na nenehno in ponavljajoče neupoštevanje zahtev v zvezi s preprečevanjem pranja denarja in financiranja terorizma ter notranjim upravljanjem s strani družbe AAB Bank, ta ni mogla zagotoviti preudarnega upravljanja s svojimi tveganji.
Deveti razširjeni senat Splošnega sodišča je tožbo za razglasitev ničnosti sklepa ECB zavrnil. Splošno sodišče se je v sodbi prvič izreklo o odvzemu dovoljenja kreditne institucije zaradi hudih kršitev zakonodaje o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma in o kršitvi pravil o upravljanju kreditnih institucij.
Presoja Splošnega sodišča
Splošno sodišče najprej ugotavlja, da so bila v obravnavanem primeru merila, ki utemeljujejo odvzem dovoljenja iz Direktive 2013/36(2) in so bila prenesena v nacionalno pravo, izpolnjena.
Na eni strani, Splošno sodišče glede ugotovitve ECB, da je bila družba AAB Bank spoznana za odgovorno za hude kršitve nacionalnih določb o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma, sprejetih na podlagi Direktive 2005/60(3),(4) meni, da ECB ni storila nobene očitne napake pri presoji.
Splošno sodišče uvodoma ugotavlja, da mora ECB pri izvajanju svoje pristojnosti v zvezi z odvzemom dovoljenj kreditnih institucij med drugim uporabiti določbe nacionalnega prava, s katerimi je prenesena Direktiva 2013/36.
V obravnavanem primeru navaja, da je ECB ob upoštevanju zlasti odločb FMA in sodb avstrijskih sodišč menila, da je družba AAB Bank več let kršila nacionalne določbe, s katerimi je bila prenesena Direktiva 2013/36. Ta družba namreč ni imela na voljo ustreznega postopka za upravljanje s tveganji za preprečitev pranja denarja in je bila razglašena za odgovorno za hude, ponavljajoče ali sistematične, kršitve nacionalne zakonodaje o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma.
Splošno sodišče meni, da je ob upoštevanju pomembnosti preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma kreditno institucijo mogoče razglasiti za odgovorno za hude kršitve na podlagi upravnih odločb, ki jih sprejme pristojni nacionalni organ in ki same po sebi zadostujejo za utemeljitev odvzema njenega dovoljenja. Dejstvo, da naj bi od kršitev preteklo veliko časa ali naj bi bile odpravljene, ne vpliva na nastanek take odgovornosti. Upoštevno nacionalno pravo namreč ne določa roka, ki ga je treba spoštovati za upoštevanje prejšnjih odločb, s katerimi je ugotovljena odgovornost. Prav tako ne zahteva, naj hude kršitve ob sprejetju sklepa o odvzemu dovoljenja ne prenehajo ali naj še naprej obstajajo, še toliko bolj, ker so bile v obravnavanem primeru kršitve ugotovljene le nekaj let pred sprejetjem izpodbijanega sklepa. Glede stališča družbe AAB Bank, da naj bi bile kršitve odpravljene in zato ne morejo več utemeljiti odvzema dovoljenja, Splošno sodišče pojasnjuje, da bi tak pristop ogrozil cilj zaščite evropskega bančnega sistema, saj bi kreditnim institucijam, ki so storile hude kršitve, omogočal nadaljevanje dejavnosti, dokler jim pristojni organi ponovno ne dokažejo storitev novih kršitev. Poleg tega se kreditna institucija, ki je bila z odločbo, ki je postala pravnomočna, spoznana za odgovorno za hude kršitve, ne more sklicevati na morebitno zastaranje takih kršitev.
Splošno sodišče zavrača tudi trditve družbe AAB Bank, s katerimi ta prereka težo ugotovljenih kršitev.
V zvezi s tem zlasti poudarja, da teže kršitev ni mogoče prerekati v fazi upravnega postopka pred ECB, ker so pristojni organi v odločbah, sprejetih pred predlogom FMA za odvzem, ki so na datum sprejetja izpodbijanega sklepa postale pravnomočne, menili, da je družba AAB Bank odgovorna za navedene kršitve. Poleg tega ECB glede na cilj zagotavljanja zaščite evropskega bančnega trga ni mogoče očitati, da je menila, da je treba sistematične, hude in trajajoče kršitve nacionalne zakonodaje o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma opredeliti kot hude kršitve, ki utemeljujejo odvzem dovoljenja.
Na drugi strani, Splošno sodišče pritrjuje stališču ECB, da družba AAB Bank ni vzpostavila ureditve upravljanja, ki so jo pristojni organi zahtevali v skladu z nacionalnimi določbami, s katerimi je bila prenesena Direktiva 2013/36.(5) V tem okviru zavrača trditve družbe AAB Bank, da na datum sprejetja izpodbijanega sklepa ni kršila zakonodaje v zvezi z ureditvijo upravljanja. Poudarja, da razlaga, v skladu s katero pretekle ali omiljene kršitve ne morejo utemeljiti odvzema dovoljenja, ne izhaja niti iz Direktive 2013/36 niti iz upoštevnega nacionalnega prava.
Dalje, Splošno sodišče ugotavlja, da ECB s tem, da je zavrnila odložitev uporabe izpodbijanega sklepa, ni storila nobene napake. Zlasti ugotavlja, da zavrnitev zadnjenavedene, da bi odložila takojšnjo uporabo tega sklepa, družbi AAB Bank ni preprečila vložitve ničnostne tožbe in predloga za izdajo začasne odredbe. Poleg tega je predsednik Splošnega sodišča odredil odlog izvršitve izpodbijanega sklepa šest dni po njegovem sprejetju do odločitve o predlogu za izdajo začasne odredbe. Tako ni bilo mogoče ugotoviti nobene kršitve pravice do učinkovitega sodnega varstva.
Splošno sodišče je nato presodilo, da je bil izpodbijani sklep sprejet ob zagotovitvi spoštovanja pravice družbe AAB Bank do obrambe. V tem okviru pojasnjuje, da je bila družba AAB Bank ob sprejetju izpodbijanega sklepa pravilno zaslišana. Omogočeno ji je bilo namreč, da predloži pripombe k osnutku tega sklepa. ECB pa družbi AAB Bank ni bila dolžna posredovati osnutka sklepa FMA in ji tako omogočiti, da nanj odgovori.
Poleg tega Splošno sodišče ugotavlja, da ECB v obravnavanem primeru ni opustila skrbne in nepristranske opredelitve, preučitve in presoje vseh upoštevnih dejanskih elementov za odvzem dovoljenja. Natančneje, ECB je po tem, ko je opravila lastno oceno, upravičeno izjavila, da se strinja z ugotovitvami FMA o tem, da je družba AAB Bank storila kršitve, ki so bile potrjene tako z upravnimi odločbami FMA kot z odločbami nacionalnih sodišč. ECB je po zaključku svoje lastne ocene zadevna dejstva opredelila kot dokaz, da je bila družba AAB Bank spoznana za odgovorno za hudo kršitev nacionalne zakonodaje o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma. Prav tako ni zgolj povzela ugotovitev FMA glede tega, da družba AAB Bank ni vzpostavila potrebne ureditve upravljanja. Nasprotno, ECB se je oprla na lastno presojo spoštovanja upoštevnih nacionalnih določb v zvezi s tem.
Nazadnje, Splošno sodišče je zavrnilo tožbeni razlog družbe AAB Bank, da je bila z izpodbijanim sklepom uničena ekonomska vrednost delnic, ki jih je njen delničar imel v njenem kapitalu, in se je poseglo v bistvo lastninske pravice tega delničarja. Družba AAB Bank namreč ni imetnica te lastninske pravice, zato se nanjo ne more sklicevati v utemeljitev svoje ničnostne tožbe.