Language of document :

Tožba, vložena 23. julija 2007 - Martin proti Parlamentu

(Zadeva T-276/07)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: Hans-Peter Martin (Dunaj, Avstrija) (zastopnik: É. Boigelot, odvetnik)

Tožena stranka: Evropski parlament

Predlogi tožeče stranke

Za nično naj se razglasi odločba z dne 10. maja 2007, ki jo je sprejel Generalni sekretar Evropskega parlamenta in ki je bila vročena 14. maja 2007, ter s katero je bilo odločeno, da je bil tožeči stranki določen znesek plačan neupravičeno in da je treba ta znesek v skladu s členom 27(3) Pravilnika o povračilu in nadomestilu stroškov poslancev Evropskega parlamenta izterjati od tožeče stranke;

v delu, v katerem je potrebno, naj se razglasi za nično odločba generalnega direktorja Generalnega direktorata za finance z dne 13. junija 2007 za izvajanje zgoraj navedene odločbe z dne 10. maja 2007, s katero je bila tožeča stranka pozvana, da plača zgoraj navedene zneske ali da v tridesetih dneh od te odločbe predloži pisni načrt poravnave, ki ga sprejme Parlament;

v delu, v katerem in če je to potrebno, naj se za nične razglasijo vse odločbe za izvajanje prej navedene odločbe, ki so bile izdane med postopkom;

v vsakem primeru naj se toženi stranki naloži plačilo stroškov postopka.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Po preiskavi v zvezi z nadomestili, ki jih je sekretariat izplačal tožeči stranki kot poslancu Evropskega parlamenta, je OLAF sestavil poročilo, v katerem je ugotovil določene nepravilnosti. Generalni sekretar je na podlagi tega poročila sprejel izpodbijano odločbo z dne 10. maja 2007, s katero je odločil, da mora tožeča stranka zneske, ki so ji bili neupravičeno izplačani, vrniti na podlagi člena 27(3) Pravilnika o povračilu in nadomestilu stroškov poslancev Evropskega parlamenta.

V utemeljitev svoje tožbe tožeča stranka navaja štiri tožbene razloge.

Prvi je nepravilna in nenatančna uporaba Pravilnika o povračilu in nadomestilu stroškov poslancev Evropskega parlamenta, zlasti členov 14 in 27(3).

Drugi tožbeni razlog je napaka pri presoji v zvezi z upoštevnostjo dokazov, ki jih je predložila tožeča stranka.

Poleg tega se tožeča stranka sklicuje še na tožbeni razlog kršitve Uredbe Sveta št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti1, ter kršitev načel sorazmernosti in nediskriminacije.

Nazadnje tožeča stranka navaja še tožbeni razlog kršitve načela kontradiktornosti in pravic obrambe.

____________

1 - UL L 248, str. 1.