Zadeva C-367/23
EA
proti
Artemis security SAS
(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Cour de cassation (Francija))
Sodba Sodišča (drugi senat) z dne 20. junija 2024
„Predhodno odločanje – Zaščita varnosti in zdravja delavcev – Organizacija delovnega časa – Direktiva 2003/88/ES – Člen 9(1)(a) – Obveznost zdravstvenih pregledov delavcev, ki delajo ponoči – Kršitev te obveznosti s strani delodajalca – Pravica do nadomestila – Potreba po ugotovitvi obstoja posebne škode“
1. Socialna politika – Zaščita varnosti in zdravja delavcev – Direktiva 2003/88 o določenih vidikih organizacije delovnega časa – Obveznost zdravstvenih pregledov delavcev, ki delajo ponoči – Kršitev s strani delodajalca – Pravica do nadomestila – Določitev zneska odškodnine – Uporaba nacionalnih pravil o obsegu denarne odškodnine – Zahteva – Spoštovanje načel enakovrednosti in učinkovitosti
(Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2003/88, člen 9(1)(a))
(Glej točke od 25 do 27 in 37.)
2. Socialna politika – Zaščita varnosti in zdravja delavcev – Direktiva 2003/88 o določenih vidikih organizacije delovnega časa – Obveznost zdravstvenih pregledov delavcev, ki delajo ponoči – Kršitev s strani delodajalca – Pravica do nadomestila – Celotna odškodnina za utrpljeno škodo – Obseg – Izplačilo kaznovalne odškodnine – Izključitev
(Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2003/88, člen 9(1)(a))
(Glej točke od 31 do 33, 35 in 36.)
3. Socialna politika – Zaščita varnosti in zdravja delavcev – Direktiva 2003/88 o določenih vidikih organizacije delovnega časa – Obveznost zdravstvenih pregledov delavcev, ki delajo ponoči – Kršitev s strani delodajalca – Pravica do nadomestila – Potreba po ugotovitvi obstoja posebne škode
(Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člen 47; Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2003/88, člen 9(1)(a))
(Glej točke od 40 do 43 in točko 1 izreka.)
Povzetek
Sodišče, ki mu je Cour de cassation (kasacijsko sodišče, Francija) predložilo predlog za sprejetje predhodne odločbe, je pojasnilo nekatera pravila v zvezi z nočnim delom na podlagi Direktive 2003/88/ES(1) in pravico do odškodnine v primeru kršitve teh pravil.
Družba Artemis security SAS (v nadaljevanju: Artemis) je 1. aprila 2017 EA zaposlila v službi za protipožarno varnost in osebno pomoč. Ker je bil EA premeščen z dnevnega delovnega mesta na nočno delovno mesto, je vložil tožbo pri conseil de prud’hommes de Compiègne (delovno sodišče v Compiègnu, Francija), da bi se družbi Artemis med drugim naložilo, naj mu plača odškodnino, ker naj bi ta družba na eni strani enostransko spremenila njegovo pogodbo o zaposlitvi in ker naj mu na drugi strani ne bi bilo zagotovljeno okrepljeno zdravniško spremljanje, ki se uporablja v primeru nočnega dela.
Ker je bil odškodninski zahtevek EA zavrnjen, je vložil tožbo pri cour d’appel d’Amiens (pritožbeno sodišče v Amiensu, Francija), ki je navedeno zavrnitev potrdilo z obrazložitvijo, da ni dokazal resničnosti in obsega škode, ki naj bi jo utrpel zaradi neobstoja okrepljenega zdravniškega spremljanja, ki se zahteva v primeru nočnega dela. EA v utemeljitev pritožbe, ki jo je zoper to sodbo vložil pri predložitvenem sodišču, trdi, da že ugotovitev nespoštovanja varstvenih določb na področju okrepljenega zdravniškega spremljanja v primeru nočnega dela daje zadevnemu delavcu pravico do odškodnine in da je Cour d’appel d’Amiens (pritožbeno sodišče v Amiensu) s tem, da je zavrnilo njegov odškodninski zahtevek, kršilo zakonik o delovnih razmerjih(2) v povezavi s členom 9 Direktive 2003/88.
V zvezi s tem se predložitveno sodišče zlasti sprašuje, ali zgolj to, da delodajalec ne spoštuje nacionalnih ukrepov za zagotovitev zdravniškega pregleda delavcev, ki delajo ponoči, iz člena 9(1)(a) Direktive 2003/88,(3) samo po sebi ustvarja pravico do odškodnine, ne da bi bilo treba dokazati obstoj posebne škode za zadevnega delavca.
Presoja Sodišča
Sodišče je najprej opozorilo, da nobena določba prava Unije ni namenjena opredelitvi pravil o morebitni odškodnini, ki jo lahko zahteva delavec, razporejen na nočno delovno mesto, če njegov delodajalec krši nacionalna pravila v zvezi z zdravniškim pregledom, določenim v primeru take razporeditve, s katerimi se izvaja člen 9(1)(a) Direktive 2003/88. V pravnem redu vsake države članice je torej treba določiti podrobna pravila za ukrepe, katerih namen je varstvo pravic, ki jih imajo posamezniki na podlagi te določbe, in zlasti pogoje, pod katerimi lahko tak delavec od tega delodajalca dobi odškodnino zaradi navedene kršitve, pri čemer je treba spoštovati načeli enakovrednosti in učinkovitosti.
Glede načela učinkovitosti mora imeti zadevni delavec – ker so bile v tem členu določene obveznosti zdravstvenih pregledov delavcev, ki delajo ponoči, v obravnavani zadevi prenesene v nacionalno pravo – možnost od svojega delodajalca zahtevati, naj izpolni navedene obveznosti, tako da po potrebi uveljavlja pravilno izvajanje teh obveznosti pred pristojnimi sodišči v skladu z zahtevami, ki izhajajo iz člena 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah. Uresničevanje pravice do učinkovitega sodnega varstva tako lahko prispeva k zagotovitvi učinkovitosti pravice do zdravstvenega pregleda, ki jo ima delavec, ki dela ponoči, na podlagi člena 9(1)(a) Direktive 2003/88.
Dejstvo, da lahko delavec, ki dela ponoči, če delodajalec krši obveznosti iz navedenega člena, prejme ustrezno odškodnino, prav tako prispeva k zagotavljanju take učinkovitosti, saj mora navedena odškodnina omogočiti, da se v celoti nadomesti dejansko utrpljena škoda. Pravica delavca, da zahteva odškodnino za škodo, namreč krepi uspešnost pravil o varstvu, določenih v členu 9(1)(a), in lahko odvrača od ponavljanja nezakonitih ravnanj. To, da se oškodovancu izplača odškodnina, ki v celoti krije nastalo škodo, je primerno za zagotovitev, da se taka škoda dejansko povrne ali nadomesti na odvračilen in sorazmeren način. Zato je ob upoštevanju kompenzacijske funkcije pravice do odškodnine, ki jo v obravnavanem primeru določa nacionalno pravo, ki se uporabi, celotna odškodnina za dejansko utrpljeno škodo zadostna, ne da bi bilo treba delodajalcu naložiti plačilo kaznovalne odškodnine.
Poleg tega nacionalno pravo, ki se uporabi, v zvezi s tem vsebuje posebna pravila, ki omogočajo naložitev glob, če delodajalec krši nacionalne določbe, s katerimi je bil zagotovljen prenos člena 9(1)(a) Direktive 2003/88. Ta posebna pravila pa prispevajo k zagotavljanju učinkovitosti pravice do zdravstvenega pregleda, ki jo ima na podlagi navedene določbe delavec, ki dela ponoči. Taka pravila, ki imajo v bistvu kaznovalni namen, pa niso pogojena z obstojem škode. Čeprav se taka kaznovalna pravila in pravila, ki urejajo pogodbeno ali kvazideliktno odgovornost, dopolnjujejo, ker oboja spodbujajo spoštovanje navedene določbe prava Unije, imajo vendarle precej različne funkcije.
V teh okoliščinah je Sodišče ugotovilo, da ni očitno, da bi zadevna nacionalna ureditev lahko ogrozila učinkovitost pravic, ki izhajajo iz člena 9(1)(a) Direktive 2003/88, kar pa mora preveriti predložitveno sodišče.
Nazadnje, glede na cilj ukrepov zdravstvenih pregledov, uvedenih s tem členom – v nasprotju z zahtevami, ki na področju delovnega časa izhajajo iz člena 6(b) in člena 8 Direktive 2003/88 in katerih neupoštevanje že samo po sebi škoduje zadevnemu delavcu – neobstoj zdravniškega pregleda pred razporeditvijo na nočno delo in redno zdravstveno spremljanje po tej razporeditvi, ki sta določena v členu 9(1)(a) te direktive, ne povzroči neizogibne škode za zdravje zadevnega delavca in zato tudi ne škode, ki bi mu jo bilo mogoče povrniti. Morebitni nastanek take škode je namreč odvisen zlasti od zdravstvenega stanja vsakega delavca, pri čemer so lahko naloge, ki se opravljajo ponoči, poleg tega različne v smislu težavnosti in stresa.