Language of document : ECLI:EU:T:2011:276

Zadeva T-186/06

Solvay SA

proti

Evropski komisiji

„Konkurenca – Omejevalni sporazumi – Vodikov peroksid in natrijev perborat – Odločba o ugotovitvi kršitve člena 81 ES – Trajanje kršitve – Pojma ‚sporazum‘ in ‚usklajeno ravnanje‘ – Vpogled v spis – Globe – Obvestilo o ugodni obravnavi – Enako obravnavanje – Legitimno pričakovanje – Obveznost obrazložitve“

Povzetek sodbe

1.      Konkurenca – Omejevalni sporazumi – Sporazumi med podjetji – Pojem – Soglasje volj glede ravnanja na trgu – Vključitev

(člen 81(1) ES)

2.      Konkurenca – Omejevalni sporazumi – Usklajeno ravnanje – Pojem – Izmenjava informacij v okviru omejevalnega sporazuma ali za njegovo pripravo

(člen 81(1) ES)

3.      Konkurenca – Omejevalni sporazumi – Kompleksna kršitev, ki ima značilnosti sporazuma in usklajenega ravnanja – Enotna opredelitev za „sporazum in/ali usklajeno ravnanje“ – Dopustnost

(člen 81(1) ES)

4.      Konkurenca – Omejevalni sporazumi – Škodovanje konkurenci – Merila presoje – Protikonkurenčni cilj – Zadostna ugotovitev

(člen 81(1) ES)

5.      Konkurenca – Omejevalni sporazumi – Sporazumi in usklajena ravnanja, ki pomenijo enotno kršitev

(člen 81(1) ES)

6.      Konkurenca – Omejevalni sporazumi – Prepoved – Omejevalni sporazumi, ki učinkujejo še po uradnem prenehanju

(člen 81 ES)

7.      Konkurenca – Omejevalni sporazumi – Dokaz – Indici, ki jih je navedla Komisija – Udeležba na sestankih, ki so imeli protikonkurenčni cilj

(člen 81(1) ES)

8.      Konkurenca – Upravni postopek – Spoštovanje pravic obrambe – Vpogled v spis – Obseg – Neposredovanje dokumenta – Posledice

(Uredba Sveta št. 1/2003, člen 27(2))

9.      Konkurenca – Upravni postopek – Spoštovanje pravic obrambe – Sporočitev odgovorov na obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah – Pogoji – Meje

(Uredba Sveta št. 1/2003, člen 27(2))

10.    Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Teža kršitve

(Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(3))

11.    Konkurenca – Globe – Odločba o naložitvi glob – Obveznost obrazložitve – Obseg

(člen 253 ES; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(3))

12.    Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Teža kršitve – Obveznost upoštevati dejanski vpliv na trg – Obseg

(Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2), Obvestilo Komisije 98/C 9/03, točka 1 A)

13.    Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Odvračalnost – Upoštevanje velikosti kaznovanega podjetja – Upoštevnost

(Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23, Obvestilo Komisije 98/C 9/03, točka 1 A)

14.    Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Upoštevanje sodelovanja obdolženega podjetja s Komisijo zunaj okvira, določenega v obvestilu o ugodni obravnavi – Pogoji – Meje

(Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23, obvestili Komisije 98/C 9/03, točka 3, in 2002/C 45/03, točka 23(b), tretji odstavek)

15.    Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Nenaložitev ali zmanjšanje globe v zameno za sodelovanje obdolženega podjetja – Določitev datuma prošnje za ugodno obravnavo – Merila

(Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23, Obvestilo Komisije 2002/C 45/03, točki 21 in 23 (b))

16.    Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Presoja stopnje sodelovanja vsakega od podjetij med upravnim postopkom – Spoštovanje načela enakega obravnavanja

(Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23, Obvestilo Komisije 2002/C 45/03)

17.    Postopek – Stroški – Stroški, ki se povrnejo – Pojem

(Poslovnik Splošnega sodišča, člen 91(b))

1.      Za sporazum v smislu člena 81(1) ES zadostuje, da zadevna podjetja izrazijo skupno voljo, da bodo na trgu delovala na določen način.

Lahko se šteje, da je sporazum v smislu člena 81(1) ES sklenjen, že če je podano soglasje volj o samem načelu omejitve konkurence, tudi če o specifičnih elementih nameravane omejitve še tečejo pogajanja.

Kadar je v zvezi s tem dokazano, da je pogovore očitno vodila skupna volja udeležencev sporazumeti se o samem načelu omejitve konkurence, te ugotovitve ne more omajati dejstvo, da so o specifičnih elementih nameravane omejitve med udeleženci potekala pogajanja in da je trden sporazum, ki je bil sklenjen kasneje, vseboval podrobne pogoje, drugačne od tistih, o katerih se je razpravljalo na predhodnih sestankih. Komisija lahko tako pravilno ugotovi, da so bila ravnanja udeležencev v začetni fazi kartela del istega protikonkurenčnega načrta in da zato zanje velja prepoved iz člena 81(1) ES.

(Glej točke 85, 86, 139, 142 in 143.)

2.      Pojem usklajenega ravnanja se nanaša na usklajevanje med podjetji, ki, ne da bi dobilo obliko sporazuma v pravem smislu besede, namerno nadomešča dejansko sodelovanje med njimi, pri čemer pomeni nevarnost za konkurenco.

Člen 81(1) ES v zvezi s tem nasprotuje vsakemu neposrednemu ali posrednemu stiku med gospodarskimi subjekti, ki bi bodisi vplival na ravnanje dejanskega ali potencialnega konkurenta na trgu bodisi bi takemu konkurentu razkril ravnanje na trgu, za katero se je podjetje odločilo ali ki ga namerava upoštevati, kadar je cilj ali učinek teh stikov omejiti konkurenco.

Dejstvo, da podjetje konkurentom sporoči podatke z namenom priprave protikonkurenčnega sporazuma, zadostuje za dokaz obstoja usklajenega ravnanja v smislu člena 81 ES.

Glede tega, čeprav Komisiji ne uspe dokazati, da so podjetja sklenila sporazum v strogem pomenu besede, za ugotovitev kršitve člena 81(1) ES zadostuje, da so konkurenti vzpostavili neposredne stike zato, da bi stabilizirali trg.

Vsekakor se, če zainteresirani subjekti ne dokažejo nasprotno, domneva, da podjetja, ki so udeležena pri usklajevanju in so še naprej dejavna na trgu, pri odločanju, kako bodo ravnala na trgu, upoštevajo informacije, ki so jih izmenjala s konkurenti.

(Glej točke od 87 do 89, 147, 148 in 160.)

3.      Pojma sporazum in usklajeno ravnanje v smislu člena 81(1) ES zajemata oblike tajnega dogovarjanja, ki so iste vrste in se razlikujejo le po intenzivnosti in izraznih oblikah.

V primeru kompleksne kršitve, pri kateri je bilo s ciljem skupnega uravnavanja trga več let udeleženih več proizvajalcev, od Komisije ni mogoče zahtevati, da bi kršitev natančno opredelila za sporazum ali za usklajeno ravnanje, saj se člen 81 ES vsekakor nanaša na obe obliki kršitve.

Dvojno opredelitev kršitve za sporazum „in/ali“ usklajeno ravnanje je treba razumeti tako, da opredeljuje kompleksno celoto, ki vsebuje tako dejanske elemente, opredeljene za sporazum, kot tudi dejanske elemente, opredeljene za usklajeno ravnanje v smislu člena 81(1) ES, ki ne določa specifične opredelitve za tovrstno kompleksno kršitev.

(Glej točke od 90 do 92 in 130.)

4.      Pri uporabi člena 81(1) ES ni treba upoštevati dejanskih učinkov sporazuma ali usklajenega ravnanja, če se izkaže, da je namen kršitve preprečevanje, omejevanje ali izkrivljanje konkurence na skupnem trgu.

Zlasti to, da usklajeno ravnanje ne vpliva neposredno na raven cen, ne onemogoča ugotovitve, da je to ravnanje omejilo konkurenco med zadevnimi podjetji, zlasti s tem, da je odstranilo konkurenčne pritiske.

(Glej točki 158 in 162.)

5.      Ker je Komisija kartel opredelila za enotno kršitev, ji pri tej opredelitvi ni treba navesti, da je bilo trajanje dejanj, ki zadevajo enega od zadevnih trgov, drugačno. Ker ne gre za ločeni kršitvi, ji poleg tega ni treba upoštevati te razlike pri določitvi trajanja kršitve, obravnavane v celoti.

Razdelitev trajajočega ravnanja, za katero je značilen en sam cilj, na več ločenih kršitev, ker so se tajni dogovori, kar zadeva njihovo intenzivnost, razlikovali glede na zadevni trg, bi bila namreč umetna. Te dejavnike je treba upoštevati samo pri presojanju teže kršitve in po potrebi pri določanju zneska globe.

(Glej točki 165 in 166.)

6.      Člen 81 ES se uporablja tudi za dogovore, ki učinkujejo še po svojem uradnem prenehanju. Komisija lahko zlasti zakonito ugotovi, da so učinki kartela obstajali še po uradnem prenehanju tajnih sestankov, če se povišanje cene, dogovorjeno na teh sestankih, uporablja tudi v poznejšem obdobju.

(Glej točki 174 in 175.)

7.      Kadar je podan sklenjen krog ujemajočih se indicev, ki dokazujejo obstoj kartela, je potrebna zares dobra razlaga, da se dokaže, da so se med nekim sestankom zgodile povsem drugačne stvari kot med prejšnjimi sestanki, če so bili na vseh teh sestankih isti udeleženci, če so se zgodili v enakih zunanjih okoliščinah in če so nedvomno imeli enak cilj.

(Glej točko 181.)

8.      Pravica do vpogleda v spis, ki je posledica načela spoštovanja pravice do obrambe, v upravnem postopku glede uporabe pravil o konkurenci pomeni, da mora Komisija zadevnemu podjetju dati možnost, da preuči vse dokumente v preiskovalnem spisu, ki bi lahko bili pomembni za njegovo obrambo.

K temu spadajo obremenilni in razbremenilni dokumenti, razen poslovnih skrivnosti drugih podjetij, internih dokumentov Komisije in drugih zaupnih podatkov.

Kar zadeva obremenilne dokumente, neposredovanje dokumenta pomeni kršitev pravice do obrambe le, če zadevno podjetje dokaže, po eni strani, da se je Komisija opirala na ta dokument za utemeljitev svojega očitka glede obstoja kršitve in, po drugi strani, da bi bilo očitek mogoče dokazati le s sklicevanjem na ta dokument. Zadevno podjetje mora dokazati, da bi bil rezultat, do katerega je prišla Komisija v odločbi, drugačen, če bi moral biti dokument, ki ni bil sporočen, izločen kot dokaz.

Če pa, nasprotno, neki razbremenilen dokument ni bil sporočen, mora zadevno podjetje dokazati le, da je lahko njegovo nerazkritje v njegovo škodo vplivalo na potek postopka in na vsebino odločbe Komisije. Dovolj je, da podjetje dokaže, da bi lahko navedene razbremenilne dokumente uporabilo pri svoji obrambi, pri čemer mora zlasti dokazati, da bi lahko uveljavljalo dokaze, ki ne bi bili skladni s presojo Komisije v fazi obvestila o ugotovitvah o možnih kršitvah, in bi lahko tako kakor koli vplivalo na njeno presojo v poznejši odločbi.

(Glej točke od 205 do 208.)

9.      V okviru upravnega postopka v zvezi s konkurenco odgovori na obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah niso del preiskovalnega spisa v pravem pomenu besede. Kar zadeva dokumente, ki niso del spisa, sestavljenega v času vročitve obvestila o ugotovitvah o možnih kršitvah, mora Komisija navedene odgovore drugih zadevnih strank razkriti samo, če se izkaže, da vsebujejo nove obremenilne ali razbremenilne dokaze.

Poleg tega, čeprav se Komisija ne more sama odločiti, kateri dokumenti so koristni za obrambo zadevnega podjetja, ta ugotovitev, ki se nanaša na dokumente iz spisa Komisije, ne velja za odgovore drugih zadevnih podjetij na očitke, o katerih jih je obvestila Komisija.

Zato upoštevanje načela enakosti orožij in spoštovanje pravice do obrambe Komisije načeloma ne zavezujeta, da mora odgovore na obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah razkriti drugim strankam, da bi lahko preverile, ali vsebujejo morebitne razbremenilne dokaze.

Ker se zadevno podjetje, ki je tožeča stranka, pred Splošnim sodiščem sklicuje na obstoj domnevnih razbremenilnih dokazov v nerazkritih odgovorih, mora ta stranka zagotoviti prvi indic glede koristnosti teh dokumentov za svojo obrambo. Zlasti mora navesti morebitne zadevne razbremenilne dokaze ali predložiti indic, ki potrjuje njihov obstoj in torej tudi njihovo koristnost za obravnavano zadevo. V zvezi s tem samo dejstvo, da so druga zadevna podjetja v bistvu navedla iste trditve kot zadevno podjetje, ne zadošča, da bi se te trditve štele za razbremenilne dokaze. Prav tako to, da je nekaterim podjetjem v odgovorih na obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah uspelo dokazati, da njihovo sodelovanje pri kršitvi ni zadostno dokazano, nikakor ne pomeni, da ti odgovori vsebujejo elemente, zaradi katerih bi bilo mogoče drugače razumeti neposredne pisne dokaze, na katere se Komisija opira, kar zadeva druga podjetja.

(Glej točke 224, 225, od 228 do 231, 233 in 234.)

10.    Teža kršitve pravil o konkurenci se določi ob upoštevanju številnih dejavnikov, kot so okoliščine posameznega primera, njegov kontekst in odvračalen učinek glob, glede katerih ima Komisija diskrecijsko pravico.

Čeprav je v primeru enotne in trajajoče kršitve izhodiščni znesek globe določen na podlagi teže celotne kršitve, se v tej fazi določitve zneska globe lahko izkaže za primerno upoštevati različno intenzivnost protipravnih ravnanj.

(Glej točki 255 in 260.)

11.    Kar zadeva obrazložitev odločbe Komisije v zvezi z določitvijo izhodiščnega zneska globe, naložene zaradi kršitev pravil o konkurenci, je ta bistvena postopkovna zahteva izpolnjena, ko Komisija v odločbi navede dejavnike presoje, na podlagi katerih je določila težo in trajanje kršitve. Komisija je to zahtevo izpolnila, ker je v odločbi navedla dejavnike v zvezi z naravo kršitve ter z obsegom in velikostjo zadevnih trgov in ker je razložila, kako je te dejavnike uporabila v obravnavani zadevi.

Poleg tega so, kar zadeva obrazložitev izhodiščnega zneska v absolutnem smislu, globe instrument konkurenčne politike Komisije, ki mora imeti diskrecijsko pravico pri določanju njihove višine, da bi ravnanje podjetij usmerila k spoštovanju pravil o konkurenci. Zato ni mogoče zahtevati, da bi morala Komisija v zvezi s tem predložiti druge elemente obrazložitve, ki se ne nanašajo na težo in trajanje kršitve.

(Glej točke od 271 do 273.)

12.    Čeprav je pri določitvi zneska globe, naložene zaradi kršitev pravil o konkurenci, konkretni vpliv kršitve na trg dejavnik, upošteven pri presoji teže kršitve, gre le za eno od več meril, kot sta tudi narava kršitve in obseg geografskega trga. Poleg tega iz točke 1(A), prvi odstavek, Smernic o načinu določanja glob, naloženih v skladu s členom 15(2) Uredbe št. 17 in členom 65(5) Pogodbe ESPJ, izhaja, da je ta vpliv upošteven le, kadar je izmerljiv.

Horizontalne omejevalne sporazume glede cen ali razdelitve trgov je torej mogoče opredeliti kot zelo resne kršitve že na podlagi njihove narave, ne da bi bilo treba Komisiji dokazati dejanski vpliv kršitve na trg. Dejanski vpliv kršitve je le eden od dejavnikov, ki – če ga je mogoče izmeriti – lahko Komisiji omogoči, da izhodiščni znesek globe poveča nad predvideni minimalni znesek.

Ker gre poleg tega za neobvezen dejavnik v okviru določanja zneska globe, Komisiji ni mogoče utemeljeno očitati, da ni navedla razlogov za ugotovitev, da dejanski vpliv kršitve ni izmerljiv.

Komisija namreč lahko pri določanju izhodiščnega zneska globe, ne da bi ji bilo treba utemeljiti svojo izbiro, utemeljeno izloči zadevni dejavnik in se opre na druge dejavnike, kot so narava kršitve, geografski obseg in velikost trga.

(Glej točke 277, 278, 288 in 289.)

13.    Komisija mora pri določanju zneska globe, naložene zaradi kršitev pravil o konkurenci, paziti na njen odvračalni učinek. V zvezi s tem lahko Komisija upošteva zlasti velikost in gospodarsko moč zadevnega podjetja.

Ker kršitev, ki se kaznuje, sestavljajo ravnanja, za katera je Komisija od začetka svojega delovanja na tem področju velikokrat ugotovila, da so nezakonita, Komisija lahko določi znesek globe na ravni, ki je zadostno odvračalna, ne da bi ji bilo treba preučiti verjetnost, da bo tožeča stranka storila ponovno kršitev.

(Glej točke 297, 298 in 300.)

14.    V zvezi s kršitvami pravil o konkurenci, ki spadajo na področje uporabe Obvestila Komisije o imuniteti pred globami in zmanjševanju glob v primerih kartelov, podjetje načeloma ne more utemeljeno očitati Komisiji, da ni upoštevala stopnje njegovega sodelovanja kot olajševalne okoliščine zunaj pravnega okvira obvestila o ugodni obravnavi. Ker je torej Komisija upoštevala sodelovanje podjetja in je na podlagi obvestila o ugodni obravnavi zmanjšala znesek globe, ji ni mogoče veljavno očitati, da ni določila dodatnega zmanjšanja zneska globe, naložene temu podjetju, zunaj področja uporabe navedenega obvestila.

(Glej točki 314 in 315.)

15.    Da bi Komisija lahko uporabila določbe o razredih zmanjšanja zneska globe, naložene zaradi kršitev pravil o konkurenci, iz točke 23(b) Obvestila Komisije o imuniteti pred globami in zmanjševanju glob v primerih kartelov, mora ugotoviti, kdaj ji je podjetje dejansko predložilo dokaze, ki imajo znatno dodano vrednost glede na tiste, ki jih je Komisija že imela. Komisija mora ugotoviti natančen čas, kdaj je zadevno podjetje izpolnilo pogoje za zmanjšanje zneska globe, tako da primerja predložene dokaze s tistimi, ki jih ob vložitvi prošnje že ima, in mora torej dejansko imeti zadevne dokaze na voljo.

V zvezi s tem je treba položaje podjetij, ki vložijo prošnjo za ugodno obravnavo na podlagi obvestila o ugodni obravnavi, šteti za enake, ne glede na načine predložitve dokazov, za katere se odločijo vlagatelji prošenj. Zato je te položaje treba obravnavati na enak način.

Če torej podjetje vzpostavi stik s Komisijo, da bi podalo ustno izjavo, dokaze v zvezi z zadevno kršitvijo pa predloži šele naslednji dan, Komisija lahko pravilno ugotovi, da je podjetje pogoj iz točke 21 obvestila o ugodni obravnavi izpolnilo tega dne.

Ravno zato, ker je posredovanje ustnih informacij načeloma počasnejši način sodelovanja, kot je pisno posredovanje informacij, mora podjetje, če se odloči za ustno posredovanje informacij, upoštevati tveganje, da bi lahko neko drugo podjetje Komisiji pisno in prej poslalo odločilne dokaze za obstoj kartela.

(Glej točke 365, 366, od 370 do 372 in 374.)

16.    Čeprav Komisija v okviru svoje presoje sodelovanja, ki ga ponudijo člani kartela, ne sme kršiti načela enakega obravnavanja, ima široko diskrecijsko pravico pri presoji kakovosti in uporabnosti sodelovanja, ki ga ponudi neko podjetje. Zato se lahko graja zgolj očitna napaka Komisije pri presoji. Tako ne zadošča, da podjetje v prilogi tožbe zgolj predloži svojo presojo prispevkov drugih podjetij, ampak mora s konkretno argumentacijo dokazati, zakaj je Komisija storila očitno napako pri presoji.

(Glej točki 394 in 395.)

17.    Stroški izdaje in ohranitve bančne garancije, sklenjene z namenom izogniti se prisilni izvršitvi odločbe Komisije, niso stroški postopka.

(Glej točko 444.)