Tožba, vložena 17. julija 2006 - Air Liquide proti Komisiji

(Zadeva T-185/06)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: Air Liquide SA (Pariz, Francija) (zastopnika: R. Saint Esteben, avocat, in M. Pittie, avocat)

Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti

Predlogi tožeče stranke

-    razglasitev tožbe za dopustno;

-    razglasitev ničnosti člena 1(i) Odločbe Komisije C (2006) 1766 končna z dne 3. maja 2006 v zvezi s postopkom na podlagi člena 81 ES in člena 53 Sporazuma EGP (zadeva COMP/F/38.620 - Vodikov peroksid in natrijev perborat) v delu, v katerem določa, da je Air Liquide med 12. majem 1995 in 31. decembrom 1997 kršila člen 81 ES in člen 53 EGP;

-    posledično, razglasitev ničnosti členov 2(f) in 4 Odločbe Komisije C (2006) 1766 končna z dne 3. maja 2006 v delu, v katerem se nanaša na Air Liquide;

-    naložitev Komisiji povračila vseh stroškov, ki jih je v zvezi s to tožbo priglasila tožeča stranka.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka s to tožbo predlaga delno razglasitev ničnosti Odločbe Komisije C (2006) 1766 končna z dne 3. maja 2006 v zadevi COMP/F/38.620 - Vodikov peroksid in natrijev perborat, s katero je Komisija ugotovila, da so podjetja naslovniki odločbe, med katerimi je tožeča stranka, kršila člen 81(1) ES in člen 53 Sporazuma EGP s tem, da so sodelovala pri vrsti sporazumov in usklajenih ravnanj, ki jih sestavljajo izmenjave informacij med konkurenti in sporazumi o cenah in o proizvodnih zmogljivostih ter nadzor nad izvajanjem teh sporazumov v sektorju vodikovega peroksida in natrijevega perborata.

V utemeljitev svojih predlogov tožeča stranka uveljavlja štiri tožbene razloge.

S prvim tožbenim razlogom tožeča stranka trdi, da naj bi Komisija kršila pooblastilo za odločanje po prostem preudarku s tem, ko je menila, da naj bi elementi, ki jih navaja za namene domneve solidarne odgovornosti Air Liquide zaradi ravnanja njene hčerinske družbe, zadostovali glede na merila, ki jih postavlja sodna praksa, in da naj bi Komisija zato kršila pravila, ki urejajo odgovornost družbe matere za ravnanje njene hčerinske družbe in je tako kršila člen 81 ES.

Z drugim tožbenim razlogom tožeča stranka zatrjuje, da naj bi Komisija s tem, ko se je napačno sklicevala na domnevo odgovornosti Air Liquide, poleg tega neupravičeno obrnila dokazno breme in naj bi tako kršila pravice do obrambe tožeče stranke.

S tretjim tožbenim razlogom tožeča stranka trdi, da čeprav bi Sodišče prve stopnje menilo, da je Komisija utemeljeno domnevala, da je Air Liquide odgovorna za ravnanje njene hčerinske družbe Chemoxal, Komisija ni izpolnila svoje obveznosti obrazložitve, ker naj ne bi obravnavala nobenega od elementov, ki jih je navedla Air Liquide, da bi dokazala samostojnost Chemoxal, in je tako obrnila to domnevo solidarne odgovornosti, ki je zgolj ovrgljiva domneva.

S svojim četrtim tožbenim razlogom tožeča stranka trdi, da naj Komisija ne bi pravno in dejansko zadostno dokazala svojega zakonitega pravnega interesa zoper njo v tem postopku s tem, ko je kljub zastaranju njenega pooblastila za sankcioniranje Air Liquide sprejela odločbo, s katero je ugotovila, da naj bi Air Liquide kršila člen 81(1) ES in člen 53 Sporazuma EGP, in da Komisija brez takega zakonitega interesa torej ni imela pristojnosti za sprejetje take odločbe zoper tožečo stranko.

____________