Tožba, vložena 18. marca 2011 - Modelo Continente Hipermercados proti Komisiji

(Zadeva T-174/11)

Jezik postopka: španščina

Stranki

Tožeča stranka: Modelo Continente Hipermercados, SA - podružnica v Španiji (Alcorcón, Španija) (zastopniki: J. Buendía Sierra, E. Abad Valdenebro, M. Muñoz de Juan, R. Calvo Salinero, odvetniki)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlogi tožeče stranke

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

se ugotovi dopustnost in utemeljenost razlogov za ničnost, navedenih v tej tožbi, ter naj se posledično člen 1(1) [izpodbijane odločbe] razglasi za ničen v delu, v katerem je ugotovljeno, da člen 12(5) prečiščenega besedila zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (TRLIS) vsebuje elemente državne pomoči;

podredno, člen 1(1) [izpodbijane odločbe] naj se razglasi za ničen v delu, v katerem je ugotovljeno, da člen 12(5) TRLIS vsebuje elemente državne pomoči, kadar se uporabi za pridobitev deležev, ki pomenijo pridobitev nadzora;

podredno, odločba naj se razveljavi zaradi bistvene kršitve postopka, in

Komisiji naj se naloži plačilo stroškov tega postopka.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

S to tožbo se izpodbija Odločba Komisije z dne 28. oktobra 2009 o davčni amortizaciji finančnega dobrega imena (goodwill) za prevzeme tujih deležev C 45/2007 (ex NN 51/07, ex CP 9/07) Španije (UL 2011, L 7, str. 48).

Tožeča stranka v utemeljitev svoje tožbe navaja tri tožbene razloge.

1.    Prvi tožbeni razlog temelji na kršitvi člena 107(1) PDEU, ker se z izpodbijano odločbo šteje, da je ukrep v tej zadevi državna pomoč.

-    Komisija ni dokazala, da daje zadevni davčni ukrep prednost "posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga". Komisija zgolj domneva, da je ta davčni ukrep selektiven, ker se uporablja samo za pridobitev deležev v tujih družbah in ne za pridobitev deležev v domačih družbah. Tožeča stranka meni, da je to razlogovanje napačno in se vrti v krogu. Dejstvo, da uporaba zadevnega ukrepa, enako kot uporaba katere koli druge davčne določbe, temelji na izpolnjevanju nekaterih objektivnih pogojev, še ne pomeni, da je ta ukrep selektiven de iure ali de facto. Zaradi razlogovanja, ki ga uporablja Komisija, bi lahko vse davčne določbe šteli za selektivne prima facie.

-    Drugič, namen prima facie različnega obravnavanja člena 12(5) TRLIS, ki sicer še zdaleč ne pomeni selektivne ugodnosti, je davčno izenačiti vse pridobitve delnic, ne glede na to, ali so domače ali tuje: ker čezmejne združitve niso mogoče, je amortizacijo dobrega imena mogoče izvesti samo na nacionalni ravni, za kar pa obstajajo davčne določbe, ki to dovoljujejo. V tem smislu člen 12(5) TRLIS zgolj razširja to možnost na pridobitev sredstev tujih družb, kar je funkcionalno najbližje združitvam na nacionalni ravni, in je zato sestavni del gospodarstva in logike španskega sistema.

-    Podredno, odločba Komisije je nesorazmerna, saj bi morala vsaj tiste primere, v katerih pride do prevzema nadzora nad tujimi družbami, izenačiti s primeri združitev na nacionalni ravni in bi bili ti primeri torej utemeljeni z gospodarstvom in logiko španskega sistema.

2.    Drugi tožbeni razlog temelji na bistveni kršitvi postopka, ker niso bile spoštovane določbe postopka, ki veljajo za obstoječe pomoči.

-    Izpodbijana določba s tem, da ne priznava, da so čezmejne združitve znotraj EU v praksi nemogoče, zavrača dokaze glede funkcionalne enakosti ukrepa. Po mnenju Komisije so bile z zaporednimi direktivami EU na tem področju, ki so bile vse sprejete po začetku veljavnosti obravnavanega ukrepa, odpravljene vse ovire, ki so morda obstajale. Tožeča stranka v zvezi s tem meni, da če bi tezo Komisije sprejeli in če bi direktive EU res učinkovito odpravile ovire za čezmejne združitve - kar pa v tem primeru vsekakor ni res - bi šlo v vsakem primeru za obstoječe pomoči. Postopek nadzora obstoječih pomoči se bistveno razlikuje od postopka, uporabljenega v tem primeru, zato je bila storjena bistvena kršitev postopka.

3.    Tretji tožbeni razlog temelji na kršitvi člena 107(1) PDEU zaradi napačne uporabe prava pri določitvi upravičenca ukrepa.

-    Komisija bi morala, čeprav je menila, da člen 12(5) TRLIS vsebuje elemente državne pomoči, izvesti izčrpno ekonomsko analizo, da bi določila upravičence do morebitne pomoči. Tožeča stranka meni, da so v vsakem primeru upravičenci do pomoči (v obliki višje cene za nakup deležev) prodajalci deležev in ne - kot trdi Komisija - španske družbe, ki so uporabile ta ukrep.

____________