SKLEP SPLOŠNEGA SODIŠČA (šesti senat)
z dne 2. oktobra 2015(*)
„Ničnostna tožba – REACH – Naložitev upravne takse zaradi napake v izjavi o velikosti podjetja – Jezikovna ureditev – Rok za vložitev tožbe – Nedopustnost“
V zadevi T‑540/13,
Société européenne des chaux et liants, s sedežem v Bourgoin-Jallieu (Francija), ki jo zastopa J. Dezarnaud, odvetnik,
tožeča stranka,
proti
Evropski agenciji za kemikalije (ECHA), ki jo zastopajo M. Heikkilä, A. Iber in C. Schultheiss, agentke,
tožena stranka,
zaradi predloga za razglasitev delne ničnosti odločbe SME (2013) 1665 ECHA z dne 21. maja 2013, in sicer v delu, v katerem se tožeči stranki naloži upravna taksa,
SPLOŠNO SODIŠČE (šesti senat),
v sestavi S. Frimodt Nielsen, predsednik, F. Dehousse (poročevalec) in A. M. Collins, sodniki,
sodni tajnik: E. Coulon,
sprejema naslednji
Sklep
Dejansko stanje
1 Tožeča stranka, družba Société européenne des chaux et liants, je 9. decembra 2010 na podlagi Uredbe (ES) št. 1907/2006 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH), o ustanovitvi Evropske agencije za kemikalije ter spremembi Direktive 1999/45/ES ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 793/93 in Uredbe Komisije (ES) št. 1488/94 ter Direktive Sveta 76/769/EGS in direktiv Komisije 91/155/EGS, 93/67/EGS, 93/105/ES in 2000/21/ES (UL L 396, str. 1), registrirala dve snovi.
2 Tožeča stranka je v postopku registracije ECHA navedla, da je „malo“ podjetje v smislu Priporočila Komisije 2003/361/ES z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikro, malih in srednje velikih podjetij (UL L 124, str. 36). Zaradi te izjave je bila upravičena do znižanja pristojbine, ki jo je treba na podlagi člena 6(4) Uredbe št. 1907/2006 plačati za vsako registracijo.
3 ECHA je 13. februarja 2013 pozvala tožečo stranko, naj ji v skladu s členom 13(3) Uredbe Komisije (ES) št. 340/2008 z dne 16. aprila 2008 o pristojbinah in taksah, plačljivih Evropski agenciji za kemikalije na podlagi Uredbe št. 1907/2006 (UL L 107, str. 6) predloži nekaj dokumentov zaradi preveritve njene izjave, da je malo podjetje.
4 Tožeča stranka je v dopisu z dne 12. aprila 2013 odgovorila, da je bila njena izjava o tem, da je „malo“ podjetje napačna in da je „veliko“ podjetje v smislu navedenega priporočila.
5 ECHA je 21. maja 2013 tožeči stranki z elektronskim sporočilom in dopisom poslala Odločbo SME (2013) 1665 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba). S to odločbo je ECHA ob upoštevanju dopisa z dne 12. aprila 2013 in na podlagi člena 13(4), drugi pododstavek, Uredbe št. 340/2008 tožečo stranko obvestila, da ni upravičena do znižanja ali opustitve pristojbine za „mala“ podjetja in da ji bo poleg dveh računov za plačilo razlike med prvotno plačanimi pristojbinami in tistimi, ki jih dejansko dolguje, poslala račun v višini 9950 EUR za plačilo upravne takse. V izpodbijani odločbi so bile navedene konkretne možnosti pravnih sredstev, ki so na voljo njenemu naslovniku.
6 ECHA je nato tožeči stranki po elektronski pošti poslala račun v višini 9500 EUR z datumom 22. maj 2013 za plačilo upravne takse.
7 Tožeča stranka je z dopisom z dne 15. julija 2013, naslovljenim na ECHA in ki ga je ta agencija prejela 25. julija 2013, izpodbijala naložitev upravne takse in zahtevala oprostitev.
8 ECHA je v elektronskem sporočilu in dopisu, ki ju je 26. julija 2013 poslala tožeči stranki, navedla – kot je bilo navedeno v izpodbijani odločbi in v skladu s členom 94(1) Uredbe št. 1907/2006 ter členom 263 PDEU – da je mogoče tožbo zoper izpodbijano odločbo pri Splošnem sodišču vložiti v dveh mesecih po vročitvi navedene odločbe. Dodala je, da je mora tožeča stranka, iz navedenega razloga in če bi želela vložiti pravno sredstvo zoper zakonitost izpodbijane odločbe, tožbo vložiti pri Splošnem sodišču.
9 Tožeča stranka je z dopisom z dne 30. julija 2013, ki ga je sodno tajništvo Splošnega sodišča prejelo 5. avgusta 2013 in v prilogi katerega je bila pritožba z dne 15. julija 2013, podpisal pa ga je njen administrator M., štela, da je vložila tožbo pri Splošnem sodišču.
10 Sodnik tajnik Splošnega sodišča je z dopisom in telefaksom z dne 14. avgusta 2013 tožečo stranko opozoril na to, da mora tožnika pri vložitvi tožbe iz pristojnosti Splošnega sodišča zastopati odvetnik, vpisan v imenik odvetnikov v eni od držav članic, da tožbe, ki je odvetnik ne podpiše, ni mogoče vpisati in zato dopisa z dne 30. julija 2013 ni mogoče dalje obravnavati.
Postopek
11 Tožeča stranka je z vlogo z dne 27. septembra 2013, vpisano v vpisnik v sodnem tajništvu Splošnega sodišča 1. oktobra 2013, vložila to tožbo.
12 ECHA je z ločeno vlogo, vpisano v vpisnik v sodnem tajništvu Splošnega sodišča 19. februarja 2014, na podlagi člena 114(1) Poslovnika Splošnega sodišča z dne 2. maja 1991 uveljavljala nedopustnost tožbe zaradi rokov.
13 Tožeča stranka je z vlogo, vloženo v sodnem tajništvu Splošnega sodišča 11. marca 2014, predložila stališča glede ugovora nedopustnosti.
14 Pisni postopek o ugovoru nedopustnosti se je končal 25. marca 2014, potem ko je tožeča stranka dopolnila vložitev svojih pisanj o ugovoru nedopustnosti.
15 Stranki sta bili 9. januarja 2015 v okviru ukrepov procesnega vodstva iz člena 64 Poslovnika z dne 2. maja 1991 pozvani, naj do 12. februarja 2015 predložita stališča v zvezi z morebitno upoštevnostjo sodbe z dne 2. oktobra 2014, Spraylat/ECHA (T‑177/12, ZOdl., EU:T:2014:849) za obravnavani spor in odgovorita na eno vprašanje.
16 ECHA je to zahtevo izpolnila 11. februarja 2015, tožeča stranka pa 23. februarja 2015. Odgovor tožeče stranke je bil s sklepom Splošnega sodišča z dne 27. februarja 2015 vložen v spis zadeve.
Predlogi strank
17 ECHA Splošnemu sodišču predlaga, naj:
– tožbo razglasi za nedopustno;
– tožeči stranki naloži plačilo stroškov.
18 Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:
– zavrne ugovor nedopustnosti;
– ECHA naloži plačilo stroškov.
Pravo
19 V skladu s členom 130(1) Poslovnika Splošnega sodišča lahko Splošno sodišče na predlog tožene stranke o nedopustnosti ali nepristojnosti odloči, ne da bi odločalo o zadevi po vsebini. V obravnavanem primeru Splošno sodišče meni, da je o zadevi dovolj poučeno na podlagi listin iz spisa, zato je sklenilo, da bo odločilo brez nadaljevanja postopka.
Trditve strank
20 ECHA trdi, da je tožba, ki je bila vložena 1. oktobra 2013, nedopustna zaradi prepozne vložitve.
21 To, da je bila izpodbijana odločba sestavljena v drugem jeziku kot je jezik tožeče stranke, te ugotovitve ne more spremeniti.
22 Tožeča stranka naj bi namreč zahtevo za registracijo pri ECHA vložila v angleščini. ECHA naj bi odgovorila in nadalje postopala v zvezi s to zahtevo v istem jeziku, v skladu s členom 2, drugi stavek, Uredbe št. 1 z dne 15. aprila 1958 o določitvi jezikov, ki se uporabljajo v Evropski gospodarski skupnosti (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 1, zvezek 1, str. 3).
23 Vsekakor pa naj bi se tožeča stranka pravočasno seznanila z izpodbijano odločbo in jo nedvomno razumela.
24 Poleg tega ob upoštevanju, da ne obstaja splošna obveznost, da se naslovnike aktov, ki jih sprejmejo institucije Skupnosti, obvešča o možnih pravnih sredstvih zoper te akte, dejstvo, da je bilo obvestilo o pravnih sredstvih sestavljeno v angleščini, ne more vplivati na rok za vložitev ničnostne tožbe.
25 Tožeča stranka v zvezi v vložitvijo svoje zahteve za registracijo kemikalij v angleščini navaja, da je bil dopis z zahtevo za registracijo vnaprej pripravljen v tem jeziku in priložen pisanjem ECHA, tako da je morala zgolj preučiti številčne podatke in obkljukati okvirček v zvezi z velikostjo podjetja.
26 V zvezi z ugotovitvijo ECHA, da tožeča stranka ne zatrjuje, da ni razumela izpodbijane odločbe, tožeča stranka – ne da bi izpodbijala to trditev – navaja, da je lahko na podlagi samega računa, ki je bil priložen navedeni odločbi in sestavljen v francoščini, sklepala, da ji je bila naložena finančna sankcija.
27 Tožeča stranka opozarja, da je dvakrat, in sicer 15. in 30. julija 2013, izrazila svoje nasprotovanje izpodbijani odločbi, „resda na oblikovno neprimeren način zaradi, po njenem mnenju, dvoumnosti v dopisih, ki jih je ECHA sestavila v jeziku, ki ni [njen nacionalni jezik].“
28 Vendar po mnenju tožeče stranke to, da je dejansko izpodbijala to finančno sankcijo, ne pomeni, da je pravilno razumela dokumentacijo v zvezi z zahtevo za registracijo, ki jo je sprva prejela. Nesporno naj bi namreč bilo, da je jezikovna izbira ECHA prispevala k napaki pri razlagi registracijske dokumentacije, ker je tožeča stranka v zahtevi za registracijo navedla samo finančne podatke v zvezi z njo, ne pa tudi podatkov o partnerskem podjetju, udeleženem v njenem kapitalu.
Presoja Splošnega sodišča
29 Najprej je treba v zvezi z ureditvijo rokov za vložitev tožb spomniti, da so roki za vložitev tožb na podlagi člena 263 PDEU kogentno pravo, tako da stranke in sodišče z njimi ne morejo razpolagati (sklep z dne 15. novembra 2012, Städter/ECB, C‑102/12 P, EU:C:2012:723, točka 13).
30 Prav tako je treba spomniti, da stroga uporaba procesnih pravil ustreza zahtevam po pravni varnosti in nujnosti, da se prepreči vsaka diskriminacija ali vsako samovoljno ravnanje pri izvajanju sodne oblasti (glej sklep z dne 29. januarja 2014, Gbagbo/Svet, C‑397/13 P, EU:C:2014:46, točka 7 in navedena sodna praksa).
31 V skladu s členom 45, drugi odstavek, Statuta Sodišča je od procesnih rokov mogoče odstopiti le izjemoma, zaradi nepredvidenih okoliščin ali višje sile (glej zgoraj v točki 30 navedeni sklep Gbagbo/Svet, EU:C:2014:46, točka 8 in navedena sodna praksa).
32 Poleg tega je treba pojem opravičljive zmote v zvezi z roki za vložitev tožbe razlagati ozko in se lahko nanaša le na izjemne okoliščine, zlasti kadar je institucija, ki je izdala izpodbijani akt, ravnala tako, da je lahko njeno ravnanje samo po sebi ali odločilno povzročilo sprejemljivo zmedo pri posamezniku, ki je ravnal v dobri veri in je izkazal potrebno skrbnost, ki se zahteva od običajno obveščenega subjekta (glej sodbo z dne 22. septembra 2011, Bell & Ross/UUNT, C‑426/10 P, ZOdl., EU:C:2011:612, točka 19 in navedena sodna praksa).
33 V tem primeru je bila izpodbijana odločba tožeči stranki vročena 21. maja 2003. Na podlagi člena 263, šesti odstavek, PDEU v povezavi s členom 102(2) Poslovnika z dne 2. maja 1991 je torej rok za vložitev tožbe zoper navedeno odločbo potekel v sredo, 31. julija 2013, ob polnoči.
34 Kar zadeva, drugič, jezikovno ureditev Unije, je treba spomniti, da se v skladu s členom 2 Uredbe št. 1 dokumenti, ki jih država članica ali oseba, za katero velja zakonodaja države članice, pošlje institucijam, lahko sestavijo v katerem koli uradnem jeziku, ki ga izbere pošiljatelj, odgovor pa se sestavi v istem jeziku.
35 Poleg tega se v skladu s členom 3 Uredbe št. 1 dokumenti, ki jih institucije pošljejo državi članici ali osebi, za katero velja zakonodaja države članice, sestavijo v jeziku te države.
36 Člen 104 Uredbe št. 1907/06 določa, da se Uredba št. 1 uporablja za ECHA.
37 V tem primeru je nesporno, da je tožeča stranka zahtevo za registracijo vložila v angleščini.
38 Prav tako je nesporno, da je bila izpodbijana odločba vročena v angleščini skupaj z računom v zvezi s sporno upravno takso, ki je bil delno sestavljen v angleščini, delno pa v francoščini.
39 Poleg tega je nesporno, da je bila pritožba, ki jo je tožeča stranka poslala ECHA 15. julija 2013, sestavljena v francoščini, in da je ECHA na to pritožbo 26. julija 2013 odgovorila z elektronskim sporočilom v istem jeziku.
40 Tožeča stranka v svojih stališčih o ugovoru nedopustnosti kljub temu, da ECHA trdi, da je razumela izpodbijano odločbo, ne navaja nobene konkretne utemeljitve niti ne trdi, da ni razumela te odločbe, s katero ji je bila v angleščini naložena upravna taksa. Tožeča stranka med drugim in natančneje glede vprašanja rokov za vložitev tožbe, katerih spoštovanje se izpodbija v tem ugovoru nedopustnosti, ne trdi, da ni razumela informacij v tej odločbi v zvezi s postopki in roki za vložitev tožbe.
41 Tožeča stranka glede vsebine dokumentacije trdi zgolj, da je uporaba angleščine in tehničnega besednjaka v postopku registracije njenih dveh kemikalij prispevala k napaki pri izjavi o velikosti njenega podjetja, zaradi česar ji ne bi smela biti naložena nobena upravna taksa.
42 Splošneje, tožeča stranka torej niti v tožbi niti v stališčih o ugovoru nedopustnosti ni navedla ničesar, s čimer bi lahko glede na sodno prakso, navedeno v točkah 31 in 32 zgoraj, utemeljila, zakaj je bila tožba vložena šele 1. oktobra 2013.
43 Poleg tega je tožeča stranka v tožbi navedla, da je dvakrat, in sicer 15. in 30. julija 2013, izrazila svoje nasprotovanje izpodbijani odločbi, „resda na oblikovno neprimeren način zaradi, po njenem mnenju, dvoumnosti v dopisih, ki jih je ECHA sestavila v jeziku, ki ni [njen nacionalni jezik].“
44 Tudi če bi bilo treba ta preudarek, v katerem niso navedeni roki, ampak samo oblika izpodbijanja z dne 15. in 30. julija 2013, razlagati tako, da se nanaša tudi na vprašanje prepozne vložitve tožbe, bi ga bilo treba zavrniti.
45 Ugotoviti je namreč treba, da je vsaj glede tistega dela izpodbijane odločbe, ki se nanaša na postopke in roke za vložitev tožbe, sklicevanje na „dvoumnosti“ očitno neprimerno.
46 Prvič, ta del izpodbijane odločbe v zvezi s postopki in roki za vložitev tožbe je v angleškem besedilu brez vsakršne dvoumnosti pri opisu navedenih postopkov in rokov.
47 Drugič, že samo sklicevanje na domnevno dvoumnost logično predpostavlja njeno predhodno opredelitev in torej nujno zadostno poznavanje jezika domnevno dvoumnega besedila zaradi navedene opredelitve. Tožeča stranka pa ob nejasnem zatrjevanju dvoumnosti teh ni opredelila.
48 Zato tudi če bi bilo preudarek iz točke 43 zgoraj treba razumeti tako, da se nanaša tudi na vprašanje rokov za vložitev tožbe, ta preudarek ni tak, da bi bilo mogoče z njim pojasniti, še manj pa utemeljiti, vložitev tožbe šele 1. oktobra 2013.
49 Poleg tega in zaradi celovitosti je treba opozoriti, da je ECHA v odgovor na pritožbo v francoščini z dne 15. julija 2013, ki jo je prejela 25. julija 2013, v elektronskem sporočilu tožeči stranki z dne 26. julija 2013 v istem jeziku navedla, da bi bilo treba tožbo pri Splošnem sodišču vložiti v dveh mesecih od izdaje izpodbijane odločbe in navedla povezavo na spletno stran Sodišča.
50 Posledično je sklicevanje tožeče stranke na domnevne dvoumnosti, ki je bilo že zadostno izpodbito s preudarki iz točk od 42 do 47 zgoraj, še dodatno ovrženo s tem, da je ECHA v francoščini ponovno navedla informacije iz izpodbijane odločbe v zvezi s postopki in roki za vložitev tožbe.
51 Tožeča stranka pa je na podlagi informacij v izpodbijani odločbi in njihove ponovitve od ECHA 26. julija 2013, namesto da bi v roku za vložitev tožbe vložila tožbo, ki bi jo podpisal odvetnik, to vlogo zgolj poslala Splošnemu sodišču v obliki dopisa, ki je bil odposlan na predvečer poteka tega roka in ga je podpisal uradnik. Treba je spomniti, da v skladu s sodno prakso tožba, ki je ne podpiše odvetnik, vsebuje napako, zaradi katere je ni dopustno vložiti po preteku procesnega roka, in ne more biti predmet dopolnitve (v točki 32 zgoraj navedena sodba Bell & Ross/UUNT, EU:C:2011:612, točka 42).
52 Iz vseh zgoraj navedenih preudarkov sledi, da je treba glede na dejansko stanje zadeve in zaradi neobstoja okoliščin, kot so tiste iz točk 31 in 32 zgoraj, ugoditi ugovoru nedopustnosti ECHA in obravnavano tožbo zavreči kot prepozno.
Stroški
53 V skladu s členom 134(1) Poslovnika se plačilo stroškov na predlog naloži neuspeli stranki. V obravnavanem primeru tožeča stranka ni uspela, zato se ji v skladu s predlogom ECHA naloži plačilo stroškov.
Iz teh razlogov je
SPLOŠNO SODIŠČE (šesti senat)
sklenilo:
1. Tožba se zavrže.
2. Družba Société européenne des chaux et liants poleg svojih stroškov nosi stroške Evropske agencije za kemikalije (ECHA).
V Luxembourgu, 2. oktobra 2015.
E. Coulon | | S. Frimodt Nielsen |