Tožba, vložena 24. septembra 2009 - Italija proti Komisiji

(Zadeva T-379/09)

Jezik postopka: italijanščina

Stranki

Tožeča stranka: Italijanska republika (zastopnik: F. Arena, avvocato dello Stato)

Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti

Predloga tožeče stranke

Razglasi naj se ničnost Odločbe Komisije C (2009) 5497 z dne 13. julija 2009 o shemah državnih pomoči št. C 6/2004 (prej NN. 70/01) in C 5/2005 (prej NN 71/04) ki jih je Italija namenila uporabnikom rastlinjakov (oprostitev trošarin za plinsko olje, ki se uporablja za ogrevanje rastlinjakov);

Komisiji Evropskih skupnosti naj se naloži plačilo stroškov postopka.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Italijanska vlada pri Sodišču prve stopnje Evropskih skupnosti izpodbija Odločbo Komisije C(2009) 5497 z dne 13. julija 2009 o shemah državnih pomoči št. C 6/2004 (prej NN 70/01) in C 5/2005 (prej NN 71/04) ki jih je Italija namenila uporabnikom rastlinjakov (oprostitev trošarin za plinsko olje, ki se uporablja za ogrevanje rastlinjakov).

Tožba temelji na petih tožbenih razlogih.

Tožeča stranka v prvem tožbenem razlogu meni, da izpodbijana odločba krši člen 87(1) ES, s tem ko naj zakonodajne določbe, ki štejejo za državne pomoči, nezdružljive s skupnim trgom, ne bi izpolnjevale pogoja selektivnosti, tako zaradi možnosti, da ima vsak subjekt iz kmetijskega sektorja ugodnost zmanjšanih trošarinskih dajatev za plinsko olje za ogrevanje rastlinjakov, kot na podlagi bistvene razlike med kulturami, ki se gojijo v rastlinjakih in kulturami, ki se gojijo na prostem, pri katerih ni proizvodnih stroškov s plinskim oljem za ogrevanje.

V drugem tožbenem razlogu se tožeča stranka ob navajanju kršitve člena 87(1) ES, sklicuje tudi na to, da z zadevnimi zakonodajnimi določbami ni bilo povzročeno nikakršno izkrivljanje konkurence. V podkrepitev svoje teze opozarja tudi na Smernice Skupnosti o državni pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju 2007-2013, v katerih je v točki 167 izrecno navedeno, da celotno ali delno zmanjšanje dajatve na goriva, ki se uporabljajo za primarno kmetijsko proizvodnjo, zaradi majhnega obsega kmetij v Evropski uniji ne povzroča izkrivljanja konkurence.

V tretjem tožbenem razlogu navaja, da zatrjevano izkrivljanje konkurence ni bilo obrazloženo.

V četrtem tožbenem razlogu tožeča stranka navaja kršitev člena 8 Direktive 92/81/EGS¹, člena 15 Direktive 2003/96/ES², ter členov 33 ES, 36 ES in 87 ES. Zlasti navaja, da so bile oprostitve izrecno dovoljene z navedenima direktivama, in da je treba v vsakem primeru združljivost s pravom Skupnosti preveriti ob upoštevanju ne le pravil konkurence, ampak tudi in predvsem ob upoštevanju določb o skupni kmetijski politiki. Tožeča stranka v zvezi s tem zatrjuje, da skupna kmetijska politika prevlada nad pravili konkurence. Izpodbijani ukrepi so torej skladni s cilji, navedenimi v členu 33 Pogodbe, tako da ni mogoče uveljavljati uporabe pravil s področja državnih pomoči.

V petem oziroma zadnjem tožbenem razlogu tožeča stranka navaja kršitev člena 87(3) ES in vsekakor meni, da se lahko uporabi izjema, določena v navedenem pravilu, zlasti v povezavi z možnostjo uporabe izjeme zaradi varstva okolja, na katero je opozorjeno v točki 3.5. Smernic Skupnosti v zvezi s pomočmi v kmetijskem sektorju iz leta 2000.

____________

¹ - Direktiva Sveta 92/81/EGS z dne 19. oktobra 1992 o usklajevanju struktur trošarin za mineralna olja (UL L 316, str. 12).

² - Direktiva Sveta 2003/96/ES z dne 27. oktobra 2003 o prestrukturiranju okvira Skupnosti za obdavčitev energentov in električne energije (UL L 283, str. 51).