Zadeva T-123/04

Cargo Partner AG

proti

Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT)

„Znamka Skupnosti – Besedni znak CARGO PARTNER – Absolutni razlog za zavrnitev – Člen 7(1)(b) Uredbe (ES) št. 40/94 – Neobstoj razlikovalnega učinka“

Povzetek sodbe

1.      Postopek – Tožba – Formalne zahteve – Podpis odvetnika – Tožeča stranka, ki jo zastopa pravna oseba, ki je po svojih družbenikih, ki so pooblaščeni za zastopanje, v državi članici upravičena opravljati odvetniško dejavnost – Dopustnost

(Statut Sodišča, člen 19, odstavka 3 in 4)

2.      Znamka Skupnosti – Tožbeni postopek – Tožba pred sodiščem Skupnosti – Tožba – Formalne zahteve – Kratek povzetek tožbenih razlogov – Ponovitev, v celoti ali delno, trditev, ki so bile že podane pred Uradom – Sprejemljivost

(Statut Sodišča, člen 21; Poslovnik Sodišča prve stopnje, člen 44(1)(c); Uredba Sveta št. 40/94, člen 6)

3.      Znamka Skupnosti – Opredelitev in pridobitev znamke Skupnosti – Absolutni razlogi za zavrnitev – Znamke, ki nimajo razlikovalnega učinka – Besedni znak CARGO PARTNER

(Uredba Sveta št. 40/94, člen 7(1)( b))

1.      Iz člena 19, tretji in četrti odstavek, Statuta Sodišča, ki se prav tako v skladu s členom 53, prvi odstavek, tega statuta uporablja v postopku pred Sodiščem prve stopnje, izhaja, da lahko le odvetnik, ki je upravičen nastopati pred sodiščem države članice ali druge države podpisnice Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru, veljavno opravlja procesna dejanja pred Sodiščem prve stopnje za vse stranke, ki niso države in institucije.

V zvezi s tem je dopustna tožba, ki jo vloži neprivilegirana stranka, ki jo zastopa pravna oseba, ki je po svojih družbenikih, ki so pooblaščeni za zastopanje, v državi članici upravičena opravljati odvetniško dejavnost in predvsem nastopati pred sodišči te države članice.

(Glej točki 18 in 20.)

2.      V skladu s členom 21 Statuta Sodišča in členom 44(1)(c) Poslovnika Sodišča prve stopnje mora vsaka tožba vsebovati kratek povzetek tožbenih razlogov, ta povzetek pa mora biti tako jasen in določen, da toženi stranki omogoči pripravo obrambe, Sodišču prve stopnje pa, da odloči o tožbi.

V okviru tožbe, vložene na podlagi člena 63 Uredbe št. 40/94 o znamki Skupnosti, zoper odločbo odbora za pritožbe Urada za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) dejstvo, da je tožeča stranka trditve, ki jih je že uveljavljala pred Uradom, v celoti ali delno ponovila in se nanje ni le sklicevala, ne pomeni kršitve člena 21 Statuta in člena 44 Poslovnika. Kajti ko tožeča stranka izpodbija to, kako Urad razlaga ali uporablja pravo Skupnosti, lahko postanejo pravni vidiki, ki jih je ta že preizkusil, predmet ponovne obravnave pred Sodiščem prve stopnje. To je del sodnega nadzora, ki so mu podvržene odločbe Urada v skladu s členom 63 Uredbe št. 40/94, v skladu s katerim so tožbe zoper odločbe odbora za pritožbe dopustne predvsem zaradi kršitve Pogodbe, te uredbe ali katerega koli pravnega pravila o njuni uporabi.

(Glej točki 26 in 29.)

3.      Besedni znak CARGO PARTNER, za katerega se zahteva registracija kot znamke Skupnosti za „prevozništvo; pakiranje in skladiščenje blaga; organizacija potovanj“ iz razreda 39 v smislu Nicejskega aranžmaja, z vidika angleško govoreče javnost v celoti nima razlikovalnega učinka glede zadevnega proizvoda v smislu člena 7(1)(b) Uredbe št. 40/94 o znamki Skupnosti, saj sta pojma „cargo“ in „partner“ generična pojma, ki zato nista primerna za razlikovanje storitev prijavitelja od tistih, ki jih nudijo druga podjetja, in ker nič ne kaže na to, da ima v angleščini izraz „cargo partner“ pri običajni rabi jezika dodaten pomen od označitve partnerja, ki omogoča storitve prevozništva in pakiranja ter skladiščenja blaga.

(Glej točke 50, 54, 56 in 59.)