Language of document : ECLI:EU:T:2013:408

Zadeva T‑6/12

(objava odlomkov)

Godrej Industries Ltd

in

VVF Ltd

proti

Svetu Evropske unije

„Damping – Uvoz nekaterih maščobnih alkoholov in njihovih mešanic s poreklom iz Indije, Indonezije in Malezije – Prilagoditev, zahtevana na podlagi pretvorbe valut – Dokazno breme – Škoda – Dokončna protidampinška dajatev“

Povzetek – Sodba Splošnega sodišča (četrti senat) z dne 6. septembra 2013

1.      Skupna trgovinska politika – Zaščita pred dampingom – Škoda – Vzpostavitev vzročne zveze – Obveznosti institucij – Upoštevanje dejavnikov, ki niso povezani z dampingom – Nepripisovanje škode, ki so jo povzročili ti dejavniki

(Uredba Sveta št. 1225/2009, člen 3(6) in (7))

2.      Skupna trgovinska politika – Zaščita pred dampingom – Škoda – Pojem industrije Unije – Uvoz proizvajalca Unije proizvodov, ki izvirajo iz držav, na katere se nanaša protidampinška preiskava – Vključitev – Upoštevanje navedenega uvoza kot „drugega dejavnika“ v smislu člena 3(7) Uredbe št. 1225/2009 – Dopustnost

(Uredba Sveta št. 1225/2009, člena 3(7) in 4(1)(a))

1.      Iz člena 3(6) osnovne protidampinške uredbe št. 1225/2009 izhaja, da morajo institucije Unije dokazati, da ob upoštevanju obsega in ravni cen dampinškega uvoza ta industriji Unije povzroča znatno škodo. Ta analiza se imenuje analiza pripisovanja. Poleg tega iz člena 3(7) navedene uredbe izhaja, da morajo navedene institucije po eni strani poleg dampinškega uvoza preučiti vse druge znane dejavnike, ki industriji Unije sočasno povzročajo škodo, po drugi strani pa morajo zagotoviti, da se škoda, ki jo povzročajo ti drugi dejavniki, ne pripiše navedenemu uvozu. Ta analiza se imenuje analiza nepripisovanja.

Cilj člena 3(6) in (7) Uredbe št. 1225/2009 je torej zagotoviti, da institucije Unije ločijo med škodo, ki je bila povzročena z dampinškim uvozom, in škodo, ki so jo povzročili drugi dejavniki. Če institucije ne ločijo med učinki različnih dejavnikov škode, ne morejo utemeljeno sklepati, da je dampinški uvoz povzročil škodo industriji Unije. Dalje morajo institucije pri določitvi škode med drugim preučiti, ali je škoda, ki jo nameravajo uporabiti, nastala zaradi ravnanja proizvajalcev Unije.

(Glej točke od 62 do 64.)

2.      Pojem industrije Unije je vsebovan v členu 4(1)(a) osnovne protidampinške uredbe št. 1225/2009. Vključitev v opredelitev industrije Unije proizvajalca, ki je sam uvoznik proizvoda, za katerega se trdi, da je bil predmet dampinškega uvoza, pa ne pomeni samodejno, da se njegov uvoz ne sme več obravnavati kot „drug dejavnik“ v smislu člena 3(7) navedene uredbe. To, da gre za škodo, ki je bila samopovzročena, kar bi lahko bilo posledica dejstva, da je proizvajalec Unije kupil proizvode, ki so predmet dampinga in ki izvirajo iz držav, na katere se nanaša protidampinška preiskava, pa je „drug dejavnik“, ki ga morajo institucije upoštevati pri analizi škode. Vendar niti iz Uredbe št. 1225/2009 niti iz sodne prakse ne izhaja, da uvoza proizvodov proizvajalca iz Unije, ki so predmet dampinga in ki izvirajo iz držav, na katere se nanaša protidampinška preiskava, pri analizi škode nikoli ni mogoče upoštevati.

(Glej točki 65 in 67.)