Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Curtea de Apel Bucureşti (Romunija) 9. aprila 2024 – Axpo Energy Romania SA/Agenţia Naţională de Administrare Fiscală, Guvernul României

(Zadeva C-251/24, Axpo Energy Romania)

Jezik postopka: romunščina

Predložitveno sodišče

Curtea de Apel Bucureşti

Stranke v postopku v glavni stvari

Pritožnica: Axpo Energy Romania SA

Nasprotni stranki v pritožbenem postopku: Agenţia Naţională de Administrare Fiscală, Guvernul României

Vprašanja za predhodno odločanje

1.    Ali je treba določbe člena 3(1), (3) in (4) ter člena 9(2) Direktive (EU) 2019/944¹ v povezavi s členom 101(1) PDEU, v skladu s katerimi morajo države članice udeležencem na trgu električne energije zagotoviti enake konkurenčne in nediskriminatorne pogoje, razlagati tako, da nasprotujejo temu, da država članica uvede dodatno davčno obveznost, kakršna je prispevek za dejavnost trgovanja, ki je v izredni uredbi vlade št. 27/2022 urejen različno, saj obveznost plačila tega prispevka velja le za določene udeležence, ki izvajajo transakcije na veleprodajnih trgih z električno energijo, kot so dobavitelji, ki opravljajo dejavnost trgovanja, ne pa tudi za druge skupine udeležencev, kot so proizvajalci električne in toplotne energije v soproizvodnji ter proizvajalci, katerih proizvodne zmogljivosti so začele obratovati po 1. aprilu 2022?

2.    Ali je treba določbe členov 101 in 102 PDEU, v skladu s katerimi države članice ne smejo sprejeti ukrepov, ki preprečujejo, omejujejo ali izkrivljajo konkurenco na notranjem trgu oziroma omejujejo ali nadzorujejo proizvodnjo ali trge oziroma uvajajo neenake pogoje za primerljive posle z drugimi trgovinskimi partnerji, razlagati tako, da nasprotujejo temu, da država članica uvede dodatno davčno obveznost, kakršna je prispevek za dejavnost trgovanja, ki je določen v izredni uredbi vlade št. 27/2022, v skladu s katero obveznost plačila tega prispevka velja le za določene udeležence, ki izvajajo transakcije na veleprodajnih trgih z električno energijo, kot so dobavitelji, ki opravljajo dejavnost trgovanja, ne pa tudi za druge skupine udeležencev, kot so proizvajalci električne in toplotne energije v soproizvodnji ter proizvajalci, katerih proizvodne zmogljivosti so začele obratovati po 1. aprilu 2022, zaradi česar so udeleženci, ki morajo plačati ta prispevek, postavljeni v podrejen konkurenčni položaj?

3.    Ali je treba določbe členov 107(1) in 108(3) PDEU, v skladu s katerimi imajo države članice obveznost priglasitve državnih pomoči, razlagati tako, da nacionalna ureditev, kakršna je izredna uredba vlade št. 27/2022, ki ureja prispevek za dejavnost trgovanja, pomeni državno pomoč, ki je dodeljena udeležencem, oproščenim plačila tega prispevka, za katero velja obveznost priglasitve?

4.    Ali je treba določbe člena 3, točke (a), (b), (h) in (p), ter člena 10(1), (4) in (5) Uredbe 2019/943¹ v povezavi z uvodnima izjavama 22 in 23 te uredbe, določbe člena 5(1), (3) in (4) Direktive 2019/944 ter določbe člena 8 Uredbe 2022/1854² , ki urejajo načela za oblikovanje cen na veleprodajnem trgu električne energije, razlagati tako, da nasprotujejo temu, da država članica uvede dodatno davčno obveznost, kakršna je prispevek za dejavnost trgovanja, ki ga ureja izredna uredba vlade št. 27/2022? Ali je mogoče pri razlagi teh določb šteti, da je tak prispevek sorazmeren v kontekstu, v katerem ne upošteva operativnih stroškov udeležencev na trgu, ki opravljajo dejavnost trgovanja? Ali je mogoče pri razlagi teh določb šteti, da tak prispevek ni diskriminatoren v kontekstu, v katerem velja le za določen del udeležencev na veleprodajnem trgu, ki se ukvarjajo z nakupom ali ponovno prodajo energije?

5.    Ali je treba določbe členov 28, 30 in 35 PDEU, člena 3 Uredbe št. 2019/943 in člena 3 Direktive 2019/944, ki določajo prepoved uvedbe zakonodajnih ovir za čezmejni pretok električne energije med državami članicami, razlagati tako, da nasprotujejo temu, da država članica uvede dodatno davčno obveznost, kakršna je prispevek za dejavnost trgovanja, ki ga ureja izredna uredba vlade št. 27/2022, v skladu s katero se je za izvoz v obdobju od 1. septembra do 16. decembra 2022 uporabljala strožja formula, v okviru katere se dobiček sploh ni upošteval, medtem ko se je za prodajo na domačem trgu upoštevala 2-odstotna teoretična stopnja dobička? Ali je treba pri razlagi navedenih določb šteti, da pravo Unije nasprotuje uvedbi takega prispevka, ki se od 16. decembra 2022 pobira le v primeru prodaje količin energije, namenjenih izvozu, ne pa tudi v primeru uvoza energije?

6.    Ali določbe člena 401 Direktive 2006/112¹ , ki državam članicam prepovedujejo, da poleg davka na dodano vrednost uvedejo tudi dajatve na promet oziroma prometne davke, nasprotujejo temu, da država članica za udeležence na trgu, ki opravljajo dejavnost trgovanja, uvede dodatno davčno obveznost, kakršna je prispevek za dejavnost trgovanja, ki ga ureja izredna uredba vlade št. 27/2022?

____________

¹     Direktiva (EU) 2019/944 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. junija 2019 o skupnih pravilih notranjega trga električne energije in spremembi Direktive 2012/27/EU (prenovitev) (UL 2019, L 158, str. 125).

¹     Uredba (EU) 2019/943 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. junija 2019 o notranjem trgu električne energije (prenovitev) (UL 2019, L 158, str. 54).

¹     Uredba Sveta (EU) 2022/1854 z dne 6. oktobra 2022 o nujnem posredovanju za obravnavo visokih cen energije (UL 2022, L 261I, str. 1).

¹     Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL 2006, L 347, str. 1).