SODBA SODIŠČA (prvi senat)
z dne 1. avgusta 2022(*)
„Predhodno odločanje – Približevanje zakonodaj – Direktiva 2009/65/ES – Kolektivni naložbeni podjemi za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) – Direktiva 2011/61/EU – Alternativni investicijski skladi (AIS) – Politike in prakse prejemkov direktorjev družbe za upravljanje KNPVP ali upravitelja alternativnega investicijskega sklada – Dividende, izplačane nekaterim vodstvenim članom – Pojem ,prejemki‘ – Člen 17(1) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah – Lastninska pravica“
V zadevi C‑352/20,
katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je vložilo Kúria (vrhovno sodišče, Madžarska) z odločbo z dne 2. julija 2020, ki je na Sodišče prispela 31. julija 2020, v postopku
HOLD Alapkezelő Befektetési Alapkezelő Zrt.
proti
Magyar Nemzeti Bank,
SODIŠČE (prvi senat),
v sestavi A. Arabadjiev, predsednik senata, K. Lenaerts, predsednik Sodišča, L. Bay Larsen, podpredsednik Sodišča, v funkciji sodnikov prvega senata, I. Ziemele (poročevalka), sodnica, in P. G. Xuereb, sodnik,
generalna pravobranilka: J. Kokott,
sodni tajnik: I. Illéssy, administrator,
na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne 28. oktobra 2021,
ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:
– za HOLD Alapkezelő Befektetési Alapkezelő Zrt. Á. P. Baráti, T. Fehér, P. Jalsovszky in B. D. Zsibrita, ügyvédek,
– za Magyar Nemzeti Bank T. Kende in P. Sonnevend, ügyvédek, ter G. Subai, pravni svetovalec,
– za madžarsko vlado M. Z. Fehér in G. Koós, agenta,
– za poljsko vlado B. Majczyna, agent,
– za Evropsko komisijo sprva L. Havas, J. Rius Riu in H. Tserepa-Lacombe, nato V. Bottka, J. Rius Riu in H. Tserepa-Lacombe, agenti,
– za Evropski organ za vrednostne papirje in trge G. Filippa, agentka,
po predstavitvi sklepnih predlogov generalne pravobranilke na obravnavi 16. decembra 2021
izreka naslednjo
Sodbo
1 Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago členov od 14 do 14b Direktive 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) (UL 2009, L 302, str. 32), kakor je bila spremenjena z Direktivo 2014/91/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 (UL 2014, L 257, str. 186) (v nadaljevanju: Direktiva 2009/65), člena 13(1) Direktive 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2011 o upraviteljih alternativnih investicijskih skladov in spremembah direktiv 2003/41/ES in 2009/65/ES ter uredb (ES) št. 1060/2009 in (EU) št. 1095/2010 (UL 2011, L 174, str. 1) in Priloge II, točki 1 in 2, k tej direktivi ter člena 2, točka 5, Delegirane uredbe Komisije (EU) 2017/565 z dne 25. aprila 2016 o dopolnitvi Direktive 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z organizacijskimi zahtevami in pogoji poslovanja investicijskih podjetij ter opredeljenimi izrazi za namene navedene direktive (UL 2017, L 87, str. 1).
2 Ta predlog je bil vložen v okviru spora med družbo HOLD Alapkezelő Befektetési Alapkezelő Zrt. (v nadaljevanju: HOLD) in Magyar Nemzeti Bank (madžarska nacionalna banka) v zvezi z odločbo, s katero je ta banka kaznovala družbo HOLD zaradi njenih praks prejemkov.
Pravni okvir
Pravo Unije
Direktiva 2009/65
3 Člen 2(1)(b) Direktive 2009/65 določa, da za namene te direktive „družba za upravljanje“ pomeni gospodarsko družbo, katere redna poslovna dejavnost je upravljanje kolektivnih naložbenih podjemov za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) v obliki splošnih skladov ali investicijskih družb (upravljanje zbranega premoženja KNPVP).
4 Člen 6(3) in (4) te direktive določa:
„3. Z odstopanjem od odstavka 2 lahko države članice družbam za upravljanje izdajo dovoljenje, da poleg upravljanja KNPVP opravljajo tudi naslednje storitve:
(a) upravljanje naložbenega premoženja, vključno tistega, ki je v lasti pokojninskih skladov, ki se upravlja v skladu s pooblastili, ki jih dajo vlagatelji na podlagi zaupnosti in posamičnega dogovora, če to premoženje vključuje enega ali več instrumentov, navedenih v oddelku C Priloge I k Direktivi 2004/39/ES [Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o trgih finančnih instrumentov in o spremembah direktiv Sveta 85/611/EGS, 93/6/EGS in Direktive 2000/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter o razveljavitvi Direktive Sveta 93/22/EGS (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 6, zvezek 7, str. 263)], in
(b) kot pomožne storitve:
(i) investicijsko svetovanje v zvezi z enim ali več instrumentov, navedenih v oddelku C Priloge I k Direktivi 2004/39/ES;
(ii) hrambo in opravljanje upravnih storitev v zvezi z enotami premoženja kolektivnih naložbenih podjemov.
[…]
4. Člen 2(2) in členi 12, 13 ter 19 Direktive 2004/39/ES se uporabljajo za opravljanje storitev iz odstavka 3 tega člena s strani družb za upravljanje.“
5 Člen 14(1) Direktive 2009/65 določa:
„Vsaka država članica sestavi pravila ravnanja, ki jih morajo družbe za upravljanje z dovoljenjem v tej državi članici vedno upoštevati. Takšna pravila morajo izvajati vsaj načela iz tega odstavka. Ta načela zagotavljajo, da družba za upravljanje:
(a) ravna na iskren in pošten način pri opravljanju svojih poslovnih dejavnosti v najboljšem interesu KNPVP, ki ga upravlja, in integritete trga;
(b) ravna s skrbnostjo dobrega strokovnjaka in s skrbnostjo dobre družbe za upravljanje v najboljšem interesu KNPVP, ki ga upravlja, in integritete trga;
(c) ima in učinkovito uporablja vire in postopke, ki so potrebni za pravilno opravljanje svojih poslovnih dejavnosti;
(d) se poskuša izogniti navzkrižju interesov, če se temu ni mogoče izogniti, pa zagotavlja, da so KNPVP, ki jih upravlja, deležni poštene obravnave;
(e) izpolnjuje vse predpisane zahteve, ki veljajo za izvajanje njenih poslovnih dejavnosti, tako da spodbuja najboljše interese svojih vlagateljev in integriteto trga.“
6 Člen 14a te direktive določa:
„1. Države članice zahtevajo, da družbe za upravljanje določijo in uporabljajo takšne plačne politike in prakse, ki so skladne s preudarnim in učinkovitim obvladovanjem tveganja ter ga spodbujajo, ki ne spodbujajo tveganja, ki ni skladno s profili tveganja, pravili ali ustanovnimi listinami KNPVP, ki jih upravljajo, ter ki ne ovirajo dolžnosti družbe za upravljanje, da ravna v najboljšem interesu KNPVP.
2. Plačne politike in prakse vključujejo fiksne in variabilne sestavine plač in diskrecijske pokojninske prejemke.
3. Plačne politike in prakse se uporabljajo za tiste kategorije uslužbencev – vključno z višjim vodstvom, nosilci tveganja, tistimi, ki opravljajo nadzorne funkcije, in vsemi zaposlenimi, ki jih vsota plačil uvršča v isto plačno skupino kot višje vodstvo in nosilce tveganja – katerih poklicne dejavnosti bistveno vplivajo na profile tveganja družb za upravljanje ali KNPVP, ki jih upravljajo.
4. [Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA)] v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1095/2010 [Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/77/ES (UL 2010, L 331, str. 84)] izda smernice, naslovljene na pristojne organe ali na udeležence na finančnem trgu, v zvezi z osebami iz odstavka 3 tega člena in uporabo načel iz člena 14b. V navedenih smernicah se upoštevajo načela o preudarnih plačnih politikah iz Priporočila Komisije 2009/384/ES [z dne 30. aprila 2009 o plačnih politikah v sektorju finančnih storitev (UL 2009, L 120, str. 22)], velikost družb za upravljanje in velikost KNPVP, ki jih te upravljajo, njihova notranja organizacija ter narava, področje in zapletenost njihovih dejavnosti. […]“
7 Člen 14b navedene direktive določa:
„1. Družbe za upravljanje pri pripravi in uporabi plačnih politik iz člena 14a izpolnjujejo naslednja načela na način in v obsegu, ki sta primerna glede na njihovo velikost, notranjo organizacijo ter naravo, področje in zapletenost njihovih dejavnosti:
(a) plačna politika je skladna s preudarnim in učinkovitim upravljanjem tveganja in ga spodbuja, ne spodbuja pa tveganja, ki je neskladno s profili tveganja, pravili upravljanja ali ustanovnimi listinami KNPVP, ki jih upravlja družba za upravljanje;
(b) plačna politika je v skladu s poslovno strategijo, cilji, vrednotami in interesi družbe za upravljanje in KNPVP, ki jih ta upravlja, ter vlagateljev v takšne KNPVP in vsebuje ukrepe za preprečevanje navzkrižja interesov;
[…]
(g) kadar so plačila odvisna od uspešnosti, celoten znesek plačil temelji na kombinaciji ocene uspešnosti posameznika in zadevne poslovne enote ali KNPVP, pa tudi na njunih tveganjih, ter splošnih rezultatih družbe za upravljanje pri ocenjevanju uspešnosti posameznika, pri tem pa se upoštevajo finančna in nefinančna merila;
(h) ocena uspešnosti se opravi v večletnem okviru, ki ustreza obdobju posedovanja, ki se priporoči vlagateljem v KNPVP, ki ga upravlja družba za upravljanje, za zagotovitev, da postopek ocenjevanja temelji na dolgoročni uspešnosti KNPVP in njegovih naložbenih tveganj ter da se dejansko izplačilo delov plačila, ki temeljijo na uspešnosti, porazdeli čez enako obdobje;
[…]
(j) fiksne in variabilne sestavine celotnih plačil so ustrezno uravnotežene, pri čemer fiksna sestavina pomeni dovolj velik delež celotnih plačil, da omogoča izvajanje popolnoma fleksibilne politike glede variabilnih sestavin plačil, vključno z možnostjo, da se ne izplača nobena variabilna sestavina plačil;
[…]
(l) merjenje uspešnosti, ki se uporablja za izračun variabilnih sestavin plačil ali skupkov variabilnih sestavin plačil, zajema celovit prilagoditveni mehanizem za vključitev vseh ustreznih vrst sedanjih in prihodnjih tveganj;
(m) glede na pravno strukturo KNPVP in njegova pravila upravljanja sklada ali ustanovne listine znaten delež, vsekakor pa vsaj 50 %, katerega koli dela variabilnega plačila sestavljajo enote zadevnega KNPVP, enakovredni lastniški deleži ali na deleže vezani instrumenti ali enakovredni negotovinski instrumenti z enako učinkovitimi spodbudami kot kateri koli instrument iz te točke, razen če upravljanje KNPVP znaša manj kot 50 % skupnega portfelja, ki ga upravlja družba za upravljanje – v tem primeru minimalna vrednost 50 % ne velja.
Za instrumente iz te točke velja ustrezna politika zadržanja, oblikovana zato, da se spodbude uskladijo z interesi družbe za upravljanje in KNPVP, ki jih upravlja, ter vlagateljev v takšne KNPVP. Države članice ali njihovi pristojni organi lahko omejijo vrste in oblike teh instrumentov ali pa nekatere instrumente po potrebi prepovejo. Ta točka se uporablja za delež variabilne sestavine plačil, katerega izplačilo se odloži v skladu s točko (n), in za delež variabilne sestavine plačil, katerega izplačilo se ne odloži;
(n) znaten delež, vsekakor pa vsaj 40 % variabilne sestavine plačil se odloži za obdobje, ki je primerno glede na obdobje posedovanja, ki se priporoči vlagateljem v zadevni KNPVP, ter se ustrezno uskladi z naravo tveganj zadevnega KNPVP.
Obdobje iz te točke traja vsaj tri leta; plačila, za katera velja odlog, zapadejo v izplačilo maksimalno po načelu sorazmernosti; v primeru, da je znesek variabilne sestavine plačil izrazito visok, se odloži izplačilo vsaj 60 % zneska;
(o) variabilna plačila, vključno z deležem, katerega izplačilo je odloženo, se izplačajo ali zapadejo v izplačilo le, če so glede na finančno stanje družbe za upravljanje kot celote vzdržna in če jih upravičuje uspešnost zadevne poslovne enote, KNPVP in posameznika.
Vsota variabilnih plačil je na splošno občutno manjša, kadar je finančna uspešnost družbe za upravljanje ali zadevnega KNPVP slaba ali negativna, pri čemer se pri predhodno zasluženih zneskih upoštevata trenutno nadomestilo in zmanjšanje izplačil, tudi na podlagi dogovorov o malusih ali vračanju sredstev;
[…]
(r) variabilna plačila se ne izplačajo z instrumenti ali metodami, ki omogočajo izogibanje zahtevam iz te direktive.
[…]
3. Načela iz odstavka 1 se uporabljajo za vse vrste prejemkov, ki jih izplača družba za upravljanje, za vsak znesek, ki ga neposredno izplača sam KNPVP, vključno s provizijami za uspešnost, in za vse prenose enot ali deležev KNPVP, namenjene tistim kategorijam uslužbencev – vključno z višjim vodstvom, nosilci tveganja, tistimi, ki opravljajo nadzorne funkcije, in vsemi zaposlenimi, ki jih vsota prejetih plačil uvršča v isto plačno skupino kot višje vodstvo in nosilce tveganja – katerih poklicne dejavnosti bistveno vplivajo na njihov profil tveganja ali profil tveganja KNPVP, ki ga upravljajo.
[…]“
Direktiva 2014/91
8 V uvodnih izjavah 5, 7 in 10 Direktive 2014/91 je navedeno:
„(5) Države članice bi morale pri uporabi načel o preudarnih plačnih politikah in praks iz te direktive upoštevati načela iz Priporočila [2009/384] ter delo Odbora za finančno stabilnost in zaveze skupine G-20 za ublažitev tveganja v sektorju finančnih storitev.
[…]
(7) Načela o preudarnih plačnih politikah bi se morala uporabljati tudi za plačila KNPVP družbam za upravljanje ali investicijskim družbam.
[…]
(10) Določbe o plačilih ne bi smele posegati v celovito izvajanje temeljnih pravic, zagotovljenih s Pogodbo [EU], Pogodbo [DEU] in Listino Evropske unije o človekovih pravicah (Listina), v splošna načela nacionalnega pogodbenega in delovnega prava, veljavno zakonodajo o pravicah in udeležbi delničarjev ter splošno odgovornost upravnih in nadzornih organov zadevnih družb, pa tudi ne, kadar je to primerno, v pravico socialnih partnerjev, da sklepajo in izvajajo kolektivne pogodbe v skladu z nacionalnim pravom in prakso.“
Direktiva 2011/61
9 V uvodnih izjavah 26 in 28 Direktive 2011/61 je navedeno:
„(26) Načela glede učinkovite politike prejemkov, določena v Priporočilu [2009/384/ES], so v skladu z načeli iz te direktive in jih dopolnjujejo.
[…]
(28) Določbe o prejemkih ne bi smele posegati v celovito izvajanje temeljnih pravic, zagotovljenih s Pogodbami, zlasti v člen 153(5) PDEU, splošna načela nacionalnega delovnega in pogodbenega prava, veljavno zakonodajo o pravicah in udeležbi delničarjev ter v splošno odgovornost upravnih in nadzornih organov zadevnih institucij, pa tudi v pravico, kjer je to primerno, socialnih partnerjev, da sklepajo in izvajajo kolektivne pogodbe v skladu z nacionalno zakonodajo in tradicijo.“
10 Direktiva 2011/61 v skladu s svojim členom 1 določa pravila o dovoljenjih, trajnem delovanju in preglednosti upraviteljev alternativnih investicijskih skladov, ki upravljajo in/ali tržijo alternativne investicijske sklade (v nadaljevanju: AIS) v Evropski uniji.
11 Člen 4(1)(b) te direktive določa, da za namene te direktive „UAIS“ pomeni pravne osebe, katerih redna poslovna dejavnost je upravljanje enega ali več AIS.
12 Člen 6(4) in (6) navedene direktive določa:
„4. Z odstopanjem od odstavka 2 lahko države članice zunanjemu UAIS izdajo dovoljenje za opravljanje naslednjih storitev:
(a) upravljanje naložbenih portfeljev, vključno s tistimi, ki so v lasti pokojninskih skladov, ter institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje v skladu s členom 19(1) Direktive 2003/41/ES [Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. junija 2003 o dejavnostih in nadzoru institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 5, zvezek 4, str. 350)] v skladu s pooblastili, ki jih dajo vlagatelji na podlagi presoje in individualnega dogovora;
(b) pomožne storitve, ki vključujejo:
(i) investicijsko svetovanje;
(ii) hrambo in opravljanje upravnih nalog v zvezi z deleži ali enotami kolektivnih naložbenih podjemov;
(iii) sprejemanje in posredovanje naročil v zvezi z finančnimi instrumenti.
[…]
6. Člen 2(2) in členi 12, 13 in 19 Direktive [2004/39] se uporabljajo za opravljanje storitev UAIS iz odstavka 4 tega člena.“
13 Člen 13 Direktive 2011/61 določa:
„1. Države članice od UAIS zahtevajo, da imajo politike in prakse prejemkov za te kategorije osebja, vključno z višjim vodstvom, nosilci tveganja, nadzornimi funkcijami in vsemi delavci, ki jih celotni prejemki uvrščajo v isto plačno skupino kot višje vodstvo in nosilce tveganj, katerih poklicne dejavnosti imajo bistven vpliv na profile tveganja UAIS ali AIS, ki jih upravljajo, ki so skladne s premišljenim in učinkovitim obvladovanjem tveganja in ga spodbujajo, ter ne spodbujajo tveganja, ki ni skladno s profili tveganja, pravili upravljanja ali aktom o ustanovitvi AIS, ki ga upravljajo.
UAIS določi politike in prakse prejemkov v skladu s Prilogo II.
[…]“
14 Priloga II k tej direktivi, naslovljena „Politika prejemkov“, določa:
„1. Pri pripravi in uporabi politik celotnih prejemkov, vključno s plačami in diskrecijskimi pokojninskimi ugodnostmi, za kategorije osebja, vključno z višjim vodstvom, nosilci tveganja in nadzornimi funkcijami ter vsemi delavci, ki jih celotni prejeti prejemki uvrščajo v isto plačilno skupino kot višje vodstvo in nosilce tveganja, katerih poklicne dejavnosti imajo bistven vpliv na profil tveganja UAIS ali AIS, ki jih upravljajo, UAIS izpolnjujejo naslednja načela na način in v obsegu, ki je primeren glede na njihovo velikost, notranjo organiziranost in naravo, področje in celovitost njihovih dejavnosti:
(a) politika prejemkov je skladna s premišljenim in uspešnim obvladovanjem tveganja in ga spodbuja, ne spodbuja pa tveganja, ki ni skladno s profili tveganja, pravili upravljanja ali aktom o ustanovitvi AIS, ki jih upravljajo;
(b) politika prejemkov je v skladu s poslovno strategijo, cilji, vrednotami in interesi UAIS in AIS, ki jih upravljajo, ali vlagateljev v takšne AIS ter vsebuje ukrepe za preprečevanje nasprotij interesov;
[…]
(g) če so prejemki odvisni od uspešnosti, celoten znesek prejemka temelji na kombinaciji ocene uspešnosti posameznika in zadevne poslovne enote ali AIS ter splošnih rezultatov UAIS, pri ocenjevanju uspešnosti posameznika pa se upoštevajo finančna in tudi nefinančna merila;
(h) ocena uspešnosti se opravi v večletnem okviru, ki ustreza življenjskemu ciklu AIS, ki jih upravlja UAIS, s čimer se zagotovi, da postopek ocenjevanja temelji na dolgoročni uspešnosti in da se dejansko plačilo sestavin prejemka, ki temelji na uspešnosti, porazdeli na obdobje, ki upošteva politike glede zahteve po izplačilih AIS, ki jih upravlja, in njihova naložbena tveganja;
[…]
(j) fiksne in variabilne sestavine celotnega prejemka so ustrezno uravnotežene; fiksna sestavina je dovolj visok del celotnega prejemka, da omogoča izvedbo popolnoma prožne politike glede variabilnih sestavin prejemka, vključno z možnostjo, da se variabilne sestavine prejemka ne izplačajo;
[…]
(i) merjenje uspešnosti, ki se uporablja za izračun variabilnih sestavin prejemkov ali skupkov variabilnih sestavin prejemkov, vključuje celovit prilagoditveni mehanizem za vključitev vseh ustreznih vrst sedanjih in prihodnjih tveganj;
(m) glede na pravno strukturo AIS in njegovih pravil upravljanja ali njegov akt o ustanovitvi so znaten delež, v vsakem primeru pa vsaj 50 % variabilnih prejemkov sestavljajo enote ali deleži zadevnega AIS ali enakovredni lastniški deleži ali na deleže vezani instrumenti ali enakovredni negotovinski instrumenti, razen če upravljanje AIS znaša manj kot 50 % skupnega premoženja, ki ga UAIS upravlja – v tem primeru minimalna vrednost 50 % ne velja.
Za instrumente iz te točke velja ustrezna politika odloga, oblikovana tako, da povezuje spodbude z interesi UAIS in AIS, ki ga upravlja, ter vlagatelji v takšne AIS. Države članice ali njihovi pristojni organi lahko omejijo vrste in oblike teh instrumentov ali pa nekatere instrumente po potrebi prepovedo. Ta točka se uporablja tako za del variabilnega prejemka, za katerega se izplačilo odloži v skladu s točko (n), kot za del variabilnega prejemka, za katerega se izplačilo ne odloži;
(n) znaten delež, in v vsakem primeru vsaj 40 % variabilne sestavine prejemka, se odloži za obdobje, ki ustreza poslovnemu ciklu in politiki glede zahteve po izplačilih zadevnega AIS, ter se ustrezno uskladi z naravo poslovanja in tveganji tega AIS.
Obdobje iz te točke znaša vsaj tri do pet let, razen če je poslovni cikel zadevnega AIS krajši; prejemki, za katere velja odlog, dospejo v izplačilo po načelu sorazmernosti; če je znesek variabilne sestavine prejemka izrazito visok, se odloži vsaj 60 % zneska;
(o) variabilni prejemki, vključno z odloženim deležem, se izplačajo ali dospejo v izplačilo le, če so glede na finančno stanje UAIS kot celote vzdržni in če jih upravičuje uspešnost zadevne poslovne enote, AIS in posameznika.
Skupni variabilni prejemki so na splošno občutno manjši, kadar je finančna uspešnost UAIS ali AIS šibka ali negativna, pri čemer se pri že zasluženih zneskih upošteva aktualno nadomestilo in zmanjšanje izplačil, vključno z malusom ali dogovori glede vračil prejetih sredstev;
[…]
(r) variabilni prejemki se ne izplačajo z instrumenti ali metodami, ki omogočajo izogibanje zahtevam iz te direktive.
2. Načela iz odstavka 1 se uporabljajo za vse vrste prejemkov, ki jih izplača UAIS, za vse zneske, ki jih neposredno plača AIS, vključno s spodbujevalno provizijo, in za vse prenose enot ali deležev AIS, ki so namenjeni kategorijam osebja, vključno z višjim vodstvom, nosilci tveganja in nadzornimi funkcijami ter vsemi delavci, ki prejemajo celotne prejemke [vsemi delavci, ki jih vsota plačil uvršča v isto plačno skupino kot višje vodstvo in nosilce tveganja], katerih poklicne dejavnosti imajo bistven vpliv na njihov profil tveganja ali profil tveganja AIS, ki ga upravljajo.
[…]“
Delegirana uredba 2017/565
15 Delegirana uredba 2017/565 v členu 1(1) določa:
„Poglavje II, oddelki 1 do 4, člen 59(4), člen 60, oddelka 6 in 8 poglavja III ter, kolikor zadevajo navedene določbe, poglavje I, oddelek 9 poglavja III in poglavje IV te uredbe se uporabljajo za družbe za upravljanje v skladu s členom 6(4) Direktive 2009/65/ES ter členom 6(6) Direktive [2011/61].“
16 Člen 2, točka 5, te delegirane uredbe, ki je v njenem poglavju I, naslovljenem „Področje uporabe in opredelitev pojmov“, določa:
„V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
[…]
5. ,prejemek‘ pomeni vse oblike plačil oziroma finančnih ali nefinančnih koristi, ki jih podjetja neposredno ali posredno zagotovijo zadevnim osebam pri izvajanju investicijskih ali pomožnih dejavnosti za stranke;
[…]“
Priporočilo 2009/384
17 V uvodnih izjavah od 1 do 3 Priporočila 2009/384 je navedeno:
„(1) Pretirano tveganje v industriji finančnih storitev […] je prispevalo k propadu finančnih podjetij in sistemskim težavam v državah članicah in po svetu. Te težave so se razširile na preostalo gospodarstvo in povzročile visoke stroške za družbo.
(2) Čeprav neustrezna plačna praksa ni glavni vzrok finančne krize, ki se je začela širiti v letih 2007 in 2008, je po soglasnem mnenju ta praksa tudi spodbudila pretirana tveganja v industriji finančnih storitev in s tem prispevala k velikim izgubam večjih finančnih podjetij.
(3) Plačna praksa v večjem delu industrije finančnih storitev je v nasprotju z učinkovitim in dobrim obvladovanjem tveganja. Njen namen je bilo nagrajevanje uslužbencev s kratkoročnimi dobički in dajanje spodbud za nadaljevanje neupravičeno tveganih dejavnosti, ki so kratkoročno ustvarjale večji prihodek, čeprav so finančna podjetja dolgoročno izpostavljale večjim morebitnim tveganjem.“
Smernice ESMA
18 Dokumenta ESMA, naslovljena „Smernice za premišljene politike prejemkov na podlagi direktive o upraviteljih alternativnih investicijskih skladov“ (ESMA/2013/232) z dne 3. julija 2013 (v nadaljevanju: Smernice UAIS) in „Smernice za premišljene politike prejemkov na podlagi [Direktive 2009/65/ES]“ (ESMA/2016/575) z dne 14. oktobra 2016 (v nadaljevanju: Smernice KNPVP), se uporabljata za upravitelje alternativnih investicijskih skladov (v nadaljevanju: UAIS) in družbe za upravljanje v smislu člena 2(1)(b) Direktive 2009/65 ter za pristojne organe.
19 Točki 10 in 17 Smernic UAIS določata:
„10. Izključno za namene teh smernic in Priloge II k [Direktivi 2011/61] prejemki vključujejo:
(i) vse oblike plačil ali nadomestil, ki jih izplačuje UAIS,
(ii) vsak znesek, ki ga [alternativni investicijski sklad (AIS)] plača sam, vključno s spodbujevalno provizijo, in
[…]
v zameno za poklicne storitve, ki jih opravljajo zaposleni s posebno naravo dela UAIS.
Za namene točke (ii) tega odstavka je treba plačila (razen povračil stroškov in izdatkov), ki jih AIS nakaže neposredno UAIS za poklicne storitve, ki jih opravijo zadevne kategorije njegovih zaposlenih, s čimer se prepreči izogibanje zadevnim predpisom o prejemkih, šteti za prejemke v smislu smernic in Priloge II k direktivi o UAIS [za namene Smernic in Priloge II k Direktivi 2011/61 šteti za prejemke].
[…]
17. Upoštevati bi bilo treba tudi položaj partnerstev in podobnih struktur. S temi smernicami niso zajete dividende ali podobne razdelitve, ki jih partnerji prejemajo kot lastniki UAIS, razen če dejanski rezultat izplačila takih dividend ne povzroči izogibanja zadevnim predpisom o prejemkih, pri čemer je kakršen koli namen izognitve takim predpisom v ta namen brezpredmeten.“
20 Točki 11 in 15 Smernic KNPVP določata:
„11. Izključno za namene teh smernic in člena 14b [Direktive 2009/65] prejemki vključujejo enega ali več naslednjih elementov:
(i) vse oblike plačil ali nadomestil, ki jih izplačuje družba za upravljanje,
(ii) vsak znesek, ki ga plača KNPVP, vključno s provizijami za uspešnost, ki se izplačujejo posredno ali neposredno v korist zaposlenega s posebno naravo dela, ali
[…]
v zameno za poklicne storitve, ki jih opravljajo zaposleni s posebno naravo dela pri družbi za upravljanje.
Kadar KNPVP plačila (razen povračil stroškov in izdatkov) nakaže neposredno družbi za upravljanje za poklicne storitve, ki jih opravijo zadevne kategorije njenih zaposlenih, ali neposredno zadevnim kategorijam njenih zaposlenih, s čimer se prepreči izogibanje zadevnim predpisom o prejemkih, bi jih bilo treba šteti za prejemke v smislu smernic in člena 14b direktive o KNPVP [se ta plačila za namene Smernic in člena 14b Direktive 2009/65 štejejo za prejemke].
[…]
15. Upoštevati bi bilo treba tudi položaj partnerstev in podobnih struktur. Te smernice ne zajemajo dividend ali podobnih razdelitev, ki jih partnerji prejemajo kot lastniki družb za upravljanje, razen če dejanski rezultat izplačila takih dividend ne povzroči izogibanja zadevnim predpisom o prejemkih, pri čemer je kakršen koli namen izognitve takim predpisom v ta namen brezpredmeten.“
Madžarsko pravo
Zakon o kolektivnih naložbah
21 Direktivi 2009/65 in 2011/61 sta bili v madžarski pravni red preneseni z a kollektív befektetési formákról és kezelőikről, valamint egyes pénzügyi tárgyú törvények módosításáról szóló 2014. évi XVI. törvény (zakon št. XVI iz leta 2014 o vrstah kolektivnih naložb in njihovih upraviteljih ter spremembah nekaterih zakonov s finančnega področja, v nadaljevanju: zakon o kolektivnih naložbah). Člen 26/A tega zakona določa:
„Upravitelj KNPVP izvaja politiko in prakse prejemkov, ki so združljive z učinkovitim in preudarnim obvladovanjem tveganja in ga spodbujajo ter so skladne z načeli, določenimi v Prilogi 13.“
22 Člen 33 navedenega zakona določa:
„[UAIS] izvaja politiko in prakse prejemkov, ki so združljive z učinkovitim in preudarnim obvladovanjem tveganja in ga spodbujajo ter so skladne z načeli, določenimi v Prilogi 13.“
23 Priloga 13 k zakonu o kolektivnih naložbah, ki se nanaša na politike prejemkov, vsebuje besedilo, ki se z nekaj manjšimi spremembami ujema z besedilom člena 14b Direktive 2009/65 in Priloge II k Direktivi 2011/61.
Priporočila madžarske nacionalne banke
24 A javadalmazási politika alkalmazásáról szóló 3/2017. (II. 9.) MNB ajánlás (priporočilo št. 3 madžarske nacionalne banke z dne 9. februarja 2017 o izvajanju politik prejemkov) v točki 11 določa:
„Če so zaposleni v instituciji, za katero se uporablja politika prejemkov, hkrati večinski delničarji te institucije ali njene hčerinske družbe, mora biti politika prejemkov opredeljena ob upoštevanju te posebne okoliščine. Institucija mora v zvezi z vsakim zaposlenim zagotoviti, da politika prejemkov izpolnjuje zahteve iz upoštevnih določb [zakona št. CCXXXVII iz leta 2013 o kreditnih institucijah in finančnih podjetjih] in [zakona št. CXXXVIII iz leta 2007 o investicijskih podjetjih in izvajalcih na blagovnih borzah ter o pravilih, ki urejajo njihovo dejavnost] ter je skladna z vsebino tega priporočila.“
25 Az alternatív befektetési alapkezelők által alkalmazandó javadalmazási politikáról szóló 4/2018. (I. 16.) MNB ajánlás (priporočilo št. 4 madžarske nacionalne banke z dne 16. januarja 2018 o politiki prejemkov, ki se uporablja za upravitelje alternativnih investicijskih skladov) v točki 8 določa:
„Pričakovanja, določena v tem priporočilu, se načeloma ne nanašajo na dividende, izplačane lastniku upravitelja AIS, ali plačila, ki imajo naravo dividend, razen če to v praksi povzroči izognitev upoštevnim predpisom o prejemkih ne glede na to, ali je bila izognitev predpisom cilj izplačila.“
Spor o glavni stvari in vprašanje za predhodno odločanje
26 HOLD, tožeča stranka v postopku v glavni stvari, je družba, ki ji je madžarska nacionalna banka podelila dovoljenje in katere običajna gospodarska dejavnost je upravljanje KNPVP in AIS.
27 Družba HOLD od 20. marca 2014 uporablja politiko prejemkov za nekatere kategorije svojih zaposlenih. Med zaposlenimi, za katere se uporablja ta politika, imajo zaposleni, ki opravljajo funkcije generalnega direktorja, direktorja naložb in upravljavca portfeljev, deleže v kapitalu družbe HOLD v obliki navadnih delnic in delnic s prednostno pravico do dividende. Poleg tega sta dva od teh zaposlenih edina delničarja dveh delniških družb, ki imata delnice, ki jih je izdala družba HOLD. Družba HOLD je v letih od 2015 do 2018 zadevnim zaposlenim in družbama izplačala dividende od delnic s prednostno pravico do dividende in od navadnih delnic.
28 Madžarska nacionalna banka je kot nadzorni organ z odločbo z dne 11. aprila 2019 med drugim družbi HOLD naložila, naj uporablja politiko in prakse prejemkov, ki so skladne z zahtevami iz zakona o kolektivnih naložbah. Menila je, da lahko dividende, ki se neposredno in posredno izplačajo zadevnim zaposlenim, zaradi svoje narave povzročijo, da imajo te osebe interes, da družba HOLD ustvarja kratkoročni dobiček, in so tako spodbujene k tveganjem, ki niso združljiva s profilom tveganja investicijskih skladov, ki jih upravlja ta družba, ter pravili upravljanja in interesi imetnikov deležev teh skladov, tako da je treba načine izplačila teh dividend šteti za način izogibanja pravilom o odloženem izplačilu prejemkov, povezanih z uspešnostjo. Zato je madžarska nacionalna banka družbi HOLD naložila globo.
29 Ta družba je zoper to odločbo pri Fővárosi Törvényszék (županijsko sodišče v Budimpešti, Madžarska) vložila tožbo, v kateri je trdila, da dividende niso variabilni prejemki in da ne spadajo na področje uporabe njene politike prejemkov. Variabilni del prejemkov naj bi bilo plačilo, ki se zaposlenim izplača za njihove poklicne storitve na podlagi meril uspešnosti, medtem ko naj bi dividende spadale v okvir lastninske pravice delničarja, in to ne glede na dejavnost, ki jo opravlja za družbo, njegovo delovno mesto in individualno uspešnost. Poleg tega naj bi zadevni zaposleni kot večinski delničarji imeli interes za dolgoročno ohranitev poslov tožeče stranke v postopku v glavni stvari, kar je v nasprotju s trditvijo madžarske nacionalne banke, da jih je izplačilo dividend lahko spodbujalo k prizadevanju za kratkoročni dobiček.
30 Fővárosi Törvényszék (županijsko sodišče v Budimpešti) je to tožbo zavrnilo z obrazložitvijo, da so dividende, izplačane zadevnim zaposlenim, podobne prejemkom, tudi če s formalnega vidika ne pomenijo plačila za opravljene storitve. Te dividende, ki so bistveno višje od fiksnih in variabilnih prejemkov, naj bi pri teh zaposlenih vzbujale interes za ustvarjanje kratkoročnih dobičkov investicijskih skladov, ki naj bi spodbujal k tveganjem, ki so nezdružljiva z interesi vlagateljev, in pomenil način plačila, s katerim se je mogoče izogniti pravilom, ki se uporabljajo na področju politike prejemkov.
31 Po mnenju tega sodišča bi družba HOLD morala odložiti plačilo najmanj 40 % dividend, izplačanih od spornih prednostnih delnic, tako, da bi njihovo izplačilo prilagodila življenjskemu ciklu upravljanih investicijskih skladov in izplačilu enot premoženja v skladih ter ga razporedila na vsaj tri leta. Navedeno sodišče poleg tega meni, da se politika prejemkov uporablja tudi za dividende, izplačane družbam, ki jih nadzirajo zadevni zaposleni, saj je tudi to izplačilo v finančnem interesu teh zaposlenih.
32 Kúria (vrhovno sodišče, Madžarska), pri katerem je tožeča stranka v postopku v glavni stvari vložila pritožbo, navaja, da mora med drugim ugotoviti, ali se za dividende, neposredno in posredno izplačane zadevnim zaposlenim, uporablja politika prejemkov v smislu Priloge 13 k zakonu o kolektivnih naložbah. „Dvojni“ status zadevnih zaposlenih, ki so hkrati delničarji in delavci, odgovorni za ekonomsko učinkovitost tožeče stranke v postopku v glavni stvari in za izvajanje njene politike prejemkov, naj bi bil odločilni element in naj bi postavljal vprašanje, ali je treba za presojo, ali so bila načela, ki urejajo politiko prejemkov, upoštevana, v celoti preučiti zneske, izplačane navedenim zaposlenim v okviru njihovega delovnega razmerja, in zneske, ki so jim bili neposredno ali posredno izplačani na podlagi njihovega statusa delničarjev.
33 V teh okoliščinah je Kúria (vrhovno sodišče), ker meni, da potrebuje razlago členov od 14 do 14b Direktive 2009/65, uvodne izjave 28 in člena 13(1) Direktive 2011/61 ter Priloge II, točki 1 in 2, k tej direktivi ter člena 2, točka 5, Delegirane uredbe 2017/565, prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo to vprašanje:
„Ali politike prejemkov družb za upravljanje investicijskih skladov veljajo za dividende, ki so bile zadevnim zaposlenim [tožeče stranke v postopku v glavni stvari] izplačane
(a) neposredno na podlagi njihovega imetništva prednostnih delnic s prednostno pravico do dividende v družbi za upravljanje investicijskih skladov ali
(b) [posredno] prek enoosebnih delniških družb, ki so v lasti [zadevnih vodstvenih oseb] ter so imetnice prednostnih delnic s prednostno pravico do dividende v [tožeči stranki v postopku v glavni stvari]?“
Postopek pred Sodiščem
34 ESMA je bil z dopisom sodnega tajništva Sodišča z dne 9. septembra 2021 v skladu s členom 24, drugi odstavek, Statuta Sodišča Evropske unije pozvan, naj se udeleži obravnave, da bi odgovoril na pisna vprašanja Sodišča. ESMA je v odgovor predložil pisno stališče, glede katerega so se udeleženci obravnave imeli priložnost izreči.
Vprašanje za predhodno odločanje
35 Uvodoma je treba poudariti, da se vprašanje, ki ga je postavilo predložitveno sodišče, nanaša med drugim na člen 2, točka 5, Delegirane uredbe 2017/565. V zvezi s tem je treba ugotoviti, da iz povezane razlage člena 1(1) te delegirane uredbe ter člena 6(4) Direktive 2009/65 in člena 6(6) Direktive 2011/61 izhaja, da se navedena delegirana uredba za družbe za upravljanje KNPVP in upravitelje AIS uporablja samo, če imajo te družbe in upravitelji dovoljenje za opravljanje storitev, ki so navedene v členu 6(3) Direktive 2009/65 oziroma členu 6(4) Direktive 2011/61.
36 Iz spisa, ki ga ima na voljo Sodišče, pa ni razvidno, da je družba HOLD imela dovoljenje za opravljanje takih storitev. Ker Delegirana uredba 2017/565 ni povezana s predmetom spora o glavni stvari, ni treba razlagati njenega člena 2, točka 5.
37 Tako je treba razumeti, da predložitveno sodišče s svojim vprašanjem v bistvu sprašuje, ali je treba člene od 14 do 14b Direktive 2009/65, člen 13(1) Direktive 2011/61 ter Prilogo II, točki 1 in 2, k tej direktivi razlagati tako, da se določbe o politikah in praksah prejemkov uporabljajo za dividende, ki jih družba, katere običajna dejavnost je upravljanje KNPVP in AIS, neposredno ali posredno izplača nekaterim svojim zaposlenim, ki opravljajo funkcije generalnega direktorja, direktorja naložb in upravljavca portfeljev, na podlagi njihove lastninske pravice na delnicah te družbe.
38 Spomniti je treba, da v skladu s členom 14a, od (1) do (3), Direktive 2009/65 in členom 13(1) Direktive 2011/61 države članice zahtevajo, da družbe za upravljanje in upravitelji določijo in uporabljajo takšne plačne politike in prakse, ki so skladne s preudarnim in učinkovitim obvladovanjem tveganja in ga spodbujajo ter ki ne spodbujajo tveganja, ki ni skladno s profili tveganja, pravili ali ustanovnimi listinami upravljanih KNPVP ali AIS.
39 V zvezi z osebnim področjem uporabe navedenih politik in praks prejemkov člen 14a(3) Direktive 2009/65 in člen 13(1) Direktive 2011/61 določata, da se plačne politike in prakse uporabljajo za tiste kategorije uslužbencev – vključno z višjim vodstvom, nosilci tveganja, tistimi, ki opravljajo nadzorne funkcije, in vsemi zaposlenimi, ki jih vsota plačil uvršča v isto plačno skupino kot višje vodstvo in nosilce tveganja – katerih poklicne dejavnosti bistveno vplivajo na profile tveganja družb za upravljanje ali upraviteljev KNPVP in AIS, ki jih ti upravljajo.
40 Predložitveno sodišče ne izraža nobenega pomisleka glede dejstva, da zadevni zaposleni v okviru spora o glavni stvari spadajo na osebno področje uporabe politik in praks prejemkov, kot je opredeljeno v členu 14a(3) Direktive 2009/65 in členu 13(1) Direktive 2011/61. Nasprotno pa se sprašuje o stvarnem področju uporabe teh politik in praks ter zlasti o tem, ali je treba za presojo spoštovanja določb o navedenih politikah in praksah upoštevati zneske, ki jih družba, katere običajna dejavnost je upravljanje KNPVP in AIS, izplača navedenim zaposlenim neposredno ali posredno v obliki dividend na podlagi njihove lastninske pravice na delnicah te družbe.
41 V zvezi s tem je treba, kar zadeva razlago pojma „prejemki“ za namene uporabe direktiv 2009/65 in 2011/61, opozoriti, da je treba na eni strani izraze iz določbe prava Unije, ki za določitev svojega pomena in obsega ne napotuje izrecno na pravo držav članic, običajno v vsej Evropski uniji razlagati avtonomno in enotno (sodba z dne 22. junija 2021, Latvijas Republikas Saeima (Kazenske točke), C‑439/19, EU:C:2021:504, točka 81 in navedena sodna praksa).
42 Na drugi strani razlaga določbe prava Unije zahteva, da se poleg njenega besedila upoštevajo tudi kontekst, v katerega se umešča, ter cilji in namen akta, katerega del je (sodba z dne 15. marca 2022, Autorité des marchés financiers, C‑302/20, EU:C:2022:190, točka 63).
43 Čeprav direktivi 2009/65 in 2011/61 določata, da države članice zahtevajo, da družbe za upravljanje KNPVP in UAIS določijo in uporabljajo politike in prakse prejemkov, ne vsebujeta nobenega sklicevanja na nacionalno pravo v zvezi z obsegom izraza „prejemki“.
44 Glede besedila člena 14a(1) Direktive 2009/65 in člena 13(1) Direktive 2011/61 je treba ugotoviti, da pojem „prejemki“ v njem ni opredeljen. V skladu z njegovim običajnim pomenom ta pojem vseeno označuje plačilo v denarju ali naravi za opravljeno delo ali storitev.
45 Člen 14a(2) Direktive 2009/65 določa, da plačne politike in prakse vključujejo fiksne in variabilne sestavine plač in diskrecijske pokojninske prejemke. Tudi iz Priloge II, točka 1, k Direktivi 2011/61 izhaja, da politike celotnih prejemkov vključujejo plače in diskrecijske pokojninske prejemke.
46 Omemba teh dveh kategorij v besedilu teh določb vseeno ne izključuje uporabe teh politik in praks za druge oblike plačil razen plač in diskrecijskih pokojninskih prejemkov.
47 Glede konteksta, v katerega se umeščajo te določbe, je treba poudariti, da iz člena 14b(3) Direktive 2009/65 in Priloge II, točka 2, k Direktivi 2011/61 izhaja, da se načela v zvezi s politiko prejemkov uporabljajo za vse vrste prejemkov, ki jih izplača družba za upravljanje KNPVP ali UAIS, za vse zneske, ki jih neposredno plača sam KNPVP ali AIS, vključno s provizijami za uspešnost, za vse prenose enot ali deležev KNPVP, za spodbujevalne provizije in za vse prenose enot ali deležev AIS, ki so namenjeni kategorijam osebja, ki spadajo na osebno področje uporabe navedenih politik.
48 Politike prejemkov se tako uporabljajo za vsa plačila oziroma vse prejemke, ki se izplačajo za poklicne storitve, ki jih opravijo zaposleni družb za upravljanje KNPVP ali UAIS, ki spadajo na osebno področje uporabe navedenih politik.
49 Dividende, kot so te iz spora o glavni stvari, se res ne izplačajo kot tako plačilo, temveč na podlagi lastninske pravice na deležih družbe, katere običajna dejavnost je upravljanje KNPVP in AIS.
50 Vendar je treba v skladu s členom 14b(1)(r) Direktive 2009/65 in Prilogo II, točka 1(r), k Direktivi 2011/61 preprečiti, da se variabilna plačila izplačajo z instrumenti ali metodami, ki omogočajo izogibanje zahtevam iz teh direktiv.
51 Iz tega sledi, da se morajo določbe direktiv 2009/65 in 2011/61 o politikah in praksah prejemkov uporabljati za izplačilo dividend od deležev, ki sicer ni plačilo za opravljene poklicne storitve, vseeno pa lahko zadevne zaposlene družbe za upravljanje KNPVP ali UAIS spodbuja k tveganjem, ki niso skladna s profili tveganja, pravili upravljanja ali ustanovnimi listinami KNPVP ali AIS, ki jih upravlja ta družba oziroma upravitelj, ali škodijo interesom teh KNPVP ali AIS in oseb, ki so vložile vanje, ter tako omogočajo izogibanje zahtevam, ki izhajajo iz teh določb.
52 Kot generalna pravobranilka v bistvu poudarja v točkah 34 in 41 sklepnih predlogov, je taka razlaga nujna glede na cilja teh direktiv, ki sta varstvo vlagateljev, zlasti kadar so njihovi interesi lahko v navzkrižju z interesi upraviteljev skladov tako z vidika tveganja kot z vidika trajnosti naložbenih odločitev, in zagotavljanje stabilnosti finančnega sistema.
53 Poleg tega, kot izhaja iz uvodnih izjav od 1 do 3 Priporočila 2009/384, je neustrezna plačna praksa v sektorju finančnih storitev, katere namen je bilo nagrajevanje uslužbencev s kratkoročnimi dobički in dajanje spodbud za nadaljevanje neupravičeno tveganih dejavnosti, ki so kratkoročno ustvarjale večji prihodek, čeprav so finančna podjetja dolgoročno izpostavljale večjim morebitnim tveganjem, spodbudila pretirana tveganja in s tem prispevala k velikim izgubam večjih finančnih podjetij. V skladu z uvodno izjavo 5 Direktive 2014/91 in uvodno izjavo 26 Direktive 2011/61 je treba Priporočilo 2009/384 upoštevati pri izvajanju politik in praks prejemkov, vzpostavljenih z direktivama 2009/65 in 2011/61.
54 Kot je bilo navedeno v točki 38 te sodbe, je namen politik in praks prejemkov, urejenih z direktivama 2009/65 in 2011/61, v tem okviru spodbujati preudarno in učinkovito obvladovanje tveganja ter ne spodbujati tveganja, ki je neskladno s profili tveganja, pravili upravljanja ali ustanovnimi listinami KNPVP ali AIS.
55 Za izvajanje teh ciljev direktivi 2009/65 in 2011/61 zlasti v členu 14b(1)(m) prvonavedene direktive in Prilogi II, točka 1(m), k drugonavedeni določata, da morajo politike prejemkov vključevati mehanizme, ki povezujejo spodbude z interesi družbe za upravljanje in KNPVP, ki jih ta družba upravlja, oziroma UAIS in AIS, ki jih ta upravitelj upravlja, ter z interesi vlagateljev v te KNPVP oziroma AIS.
56 Tako, najprej, da se ne bi dajala prednost metodi variabilnih prejemkov, ki bi lahko spodbujala prizadevanje za kratkoročno uspešnost, člen 14b(1)(j) Direktive 2009/65 in Priloga II, točka 1(j), k Direktivi 2011/61, ne da bi opredeljevala razmerje med variabilnimi in fiksnimi sestavinami celotnih plačil, določata, da so te sestavine „ustrezno uravnotežene“, tako da „fiksna sestavina pomeni dovolj velik delež celotnih plačil“.
57 Dalje, člen 14b(1)(m) Direktive 2009/65 in Priloga II, točka 1(m), k Direktivi 2011/61 določata, da vsaj 50 % variabilnih prejemkov načeloma sestavljajo enote zadevnega KNPVP ali AIS, pri čemer zanje velja ustrezna politika zadržanja.
58 Nazadnje, člen 14b(1)(n) in (o) Direktive 2009/65 in Priloga II, točka 1(n) in (o), k Direktivi 2011/61 določata, da mora biti na eni strani vsaj 40 % variabilne sestavine plačil odloženih za „primerno“ obdobje vsaj treh let in da se na drugi strani variabilna plačila, vključno z deležem, katerega izplačilo je odloženo, izplačajo ali zapadejo v izplačilo le, če so glede na finančno stanje družbe za upravljanje oziroma upravitelja kot celote vzdržna in če jih upravičuje uspešnost zadevne poslovne enote, KNPVP, AIS in posameznika.
59 Kot v zvezi s tem poudarja generalna pravobranilka v točkah 62 in 63 sklepnih predlogov, je namen teh določb, da se interesi zaposlenih približajo interesom vlagateljev v sklade in zagotovi, da so zadevni zaposleni udeleženi tudi pri morebitnih izgubah KNPVP in AIS, in ne le pri dobičku. Poleg tega je namen teh določb zagotoviti, da zaradi kratkoročnega porasta vrednosti, ki se izniči še pred iztekom obdobja zadržanja, priporočenega vlagateljem v KNPVP, ali poslovnega cikla in politike glede zahteve po izplačilih zadevnega AIS, zaposleni družbe za upravljanje KNPVP ali UAIS ne bodo predčasno in zato neupravičeno prejeli koristi.
60 Da bi se zagotovila tako izpolnitev ciljev kot polni učinek direktiv 2009/65 in 2011/61, se morajo določbe teh direktiv, ki urejajo politike in prakse prejemkov, uporabljati za vsa plačila ali vse prejemke, ki jih družba za upravljanje KNPVP ali UAIS izplača zaposlenim, ki spadajo na osebno področje uporabe teh določb, če to plačilo ali prejemek, čeprav ne pomeni prejemka, ki se izplača za opravljene poklicne storitve, vseeno lahko spodbuja te zaposlene k tveganjem, kot so opisana v točki 51 te sodbe, in tako omogoča izogibanje zahtevam, ki izhajajo iz teh določb.
61 Tako razlago poleg tega potrjujeta točka 17 Smernic UAIS in točka 15 Smernic KNPVP, v skladu s katerima te smernice ne zajemajo dividend ali podobnih razdelitev, ki jih partnerji prejemajo kot lastniki UAIS oziroma družbe za upravljanje KNPVP, razen če dejanski rezultat izplačila takih dividend ne povzroči izogibanja zadevnim predpisom o prejemkih, pri čemer je kakršen koli namen izognitve takim predpisom za to brezpredmeten.
62 Iz tega sledi, da kadar zaposleni družbe, katere običajna dejavnost je upravljanje KNPVP in AIS, ki spadajo na osebno področje uporabe določb direktiv 2009/65 in 2011/61 o prejemkih, neposredno ali posredno prejmejo dividende te družbe, je treba preveriti, ali je politika izplačevanja teh dividend taka, kot je navedeno v točki 60 te sodbe.
63 V zvezi z dividendami, ki jih družba, katere običajna dejavnost je upravljanje KNPVP in AIS, izplača svojim zaposlenim, ki imajo deleže te družbe, ki so jih pridobili z naložbo, in ne kot plačilo za opravljene poklicne storitve, je treba poudariti, da zgolj okoliščina, da na dobiček te družbe vplivajo dobički KNPVP in AIS, ki jih ta upravlja, kot taka ne more zadostovati, kot poudarja generalna pravobranilka v točkah 48 in 49 sklepnih predlogov, za ugotovitev, da bi ti zaposleni tako sprejemali odločitve, ki bi lahko vplivale na preudarno in uravnoteženo upravljanje teh investicijskih skladov in na interese oseb, ki so vložile vanje.
64 Nasprotno, preveriti je treba, ali med dobičkom, ki ga ustvarijo KNPVP in AIS, dobičkom, ki ga ustvari družba, katere običajna dejavnost je upravljanje KNPVP in AIS, in zneski, ki jih ta družba izplača svojim zaposlenim iz naslova dividend od deležev, ki jih imajo ti zaposleni v navedeni družbi, obstaja taka povezava, da bi bilo v interesu teh zaposlenih, da KNPVP in AIS kratkoročno ustvarjajo najvišje možne dobičke.
65 To bi med drugim veljalo za mehanizem, ki določa, da KNPVP ali AIS izplača provizijo za uspešnost družbi, katere običajna dejavnost je upravljanje KNPVP in AIS, takoj ko je ciljni donos v danem referenčnem obdobju presežen in ta družba to provizijo v celoti ali delno razdeli v obliki dividend zadevnim zaposlenim ali družbam, ki jih ti nadzirajo, neodvisno od rezultata, ki ga KNPVP ali AIS doseže po tem obdobju, in zlasti od izgub, ki jih utrpi KNPVP ali AIS. Tak mehanizem bi namreč navedene zaposlene lahko spodbujal k sprejemanju odločitev, kot so navedene v točki 63 te sodbe.
66 Predložitveno sodišče mora v postopku v glavni stvari presoditi obstoj povezave, kot je navedena v točki 64 te sodbe, ter zlasti z vidika te morebitne povezave in tudi obsega deležev, ki jih imajo zadevni zaposleni neposredno ali posredno prek družb, ki jih nadzirajo, v kapitalu družbe, katere običajna dejavnost je upravljanje KNPVP in AIS, glasovalnih pravic, ki izhajajo iz teh deležev, vrste deležev, ki jih imajo v navedeni družbi, politike in procesa odločanja o delitvi dobička te družbe in morebitne – glede na opravljene poklicne storitve – skromne narave zneska fiksnih prejemkov, ki ga ta družba izplača tem zaposlenim, preveriti, ali so ti zaposleni tako spodbujeni k prekomernim tveganjem, kot so opisana v točki 51 te sodbe, kar bi torej lahko omogočalo izogibanje zahtevam iz direktiv 2009/65 in 2011/61 v zvezi s politikami in praksami prejemkov.
67 Če se glede na merila, navedena v prejšnji točki, izkaže, da politika izplačevanja dividend s strani družbe, katere običajna dejavnost je upravljanje KNPVP in AIS, njenim zaposlenim, ki spadajo na osebno področje uporabe določb direktiv 2009/65 in 2011/61 o prejemkih, vsebuje take spodbude, morajo za to izplačilo veljati načela, ki urejajo politike in prakse prejemkov, in zlasti tista načela, ki so navedena v točkah od 56 do 58 te sodbe, pri čemer je treba pojasniti, da se v skladu z uvodno izjavo 7 Direktive 2014/91 ta načela lahko uporabljajo za plačila KNPVP družbi, ki ga upravlja.
68 Družba HOLD s sklicevanjem na uvodno izjavo 10 Direktive 2014/91 in uvodno izjavo 28 Direktive 2011/61 v bistvu trdi, da je zgornja razlaga v nasprotju z lastninsko pravico delničarjev, potrjeno v členu 17(1) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljevanju: Listina).
69 Spomniti je treba, da člen 51(1) Listine določa, da se določbe te listine uporabljajo za institucije, organe, urade in agencije Unije ob spoštovanju načela subsidiarnosti, za države članice pa samo, ko izvajajo pravo Unije. Zato mora biti razlaga direktiv 2009/65 in 2011/61 skladna z Listino. Poleg tega in ker nadzor, ki ga nacionalni organi opravljajo nad tem, ali družba, katere običajna dejavnost je upravljanje KNPVP in AIS, spoštuje načela, ki so določena v nacionalni zakonodaji, s katero sta bili preneseni ti direktivi, in ki urejajo politike in prakse prejemkov, pomeni izvajanje prava Unije v smislu člena 51 Listine, se ta listina uporablja v sporu o glavni stvari.
70 V zvezi s tem je treba navesti, da ima v skladu s členom 17(1) Listine vsakdo pravico imeti v posesti svojo zakonito pridobljeno lastnino, jo uporabljati, z njo razpolagati in jo komu zapustiti. Lastnina se nikomur ne sme odvzeti, razen v javno korist v primerih in pod pogoji, ki jih določa zakon, vendar le proti pravični in pravočasni odškodnini za njeno izgubo. Uživanje lastnine se lahko uredi z zakonom, če je to potrebno zaradi splošnega interesa.
71 Poleg tega so v skladu s členom 52(1) Listine omejevanja uresničevanja pravic in svoboščin, ki jih priznava ta listina, kot je lastninska pravica, mogoča, če so ta omejevanja določena z zakonom, če upoštevajo bistveno vsebino navedenih pravic in svoboščin ter če so – ob upoštevanju načela sorazmernosti – potrebna in dejansko ustrezajo ciljem splošnega interesa, ki jih priznava Unija, ali potrebi po varstvu pravic in svoboščin drugih.
72 Na prvem mestu, v zvezi z vprašanjem, ali se člen 17(1) Listine uporablja za lastništvo delnic in pravico do prejemanja z njimi povezanih dividend, je treba navesti, da se varstvo, ki ga zagotavlja ta določba, nanaša na pravice, ki imajo premoženjsko vrednost in iz katerih glede na zadevni pravni red izhaja pridobljen pravni položaj, ki imetniku teh pravic omogoča samostojno izvajanje teh pravic v njegovo korist (sodba z dne 5. maja 2022, BPC Lux 2 in drugi, C‑83/20, EU:C:2022:346, točka 39 in navedena sodna praksa).
73 Delnice družbe, katere običajna dejavnost je upravljanje KNPVP in AIS, kot so te iz postopka v glavni stvari, imajo premoženjsko vrednost in imetniku teh delnic zagotavljajo pridobljen pravni položaj, ki mu omogoča samostojno izvajanje pravic, ki iz njih izhajajo. Zato spadajo na področje uporabe člena 17(1) Listine.
74 Na drugem mestu, poudariti je treba, da razlaga direktiv 2009/65 in 2011/61, ki izhaja iz točk od 41 do 67 te sodbe, ne omaje lastninske pravice zadevnih zaposlenih na deležih družbe, katere običajna dejavnost je upravljanje KNPVP in AIS, za katero delajo, in zato ta razlaga ne pomeni odvzema lastnine v smislu člena 17(1), drugi stavek, Listine.
75 To ne spremeni dejstva, da od te razlage odvisna uporaba načel iz točke 67 te sodbe za dividende od deležev pomeni ureditev uživanja lastnine v smislu člena 17(1), tretji stavek, Listine, ki lahko vpliva na uresničevanje te lastninske pravice in zlasti možnost, da imajo zadevni zaposleni, ki so delničarji, dobiček od te lastnine, med drugim ob upoštevanju pravil o zadržanju in odlogu plačila, navedenih v točkah 57 in 58 te sodbe.
76 V zvezi s tem iz povezane razlage člena 17(1), tretji stavek, in člena 52(1) Listine izhaja, da je uživanje lastnine lahko urejeno z zakonom, kolikor je to potrebno za splošni interes in ob upoštevanju pogojev, določenih v drugi od teh določb in navedenih v točki 71 te sodbe.
77 V obravnavani zadevi omejitve pravic delničarjev, ki bi bile posledica tega, da bi se za izplačilo dividend s strani družbe, katere običajna dejavnost je upravljanje KNPVP in AIS, nekaterim njenim zaposlenim uporabila načela, ki urejajo politike in prakse prejemkov, izhajajo iz direktiv 2009/65 in 2011/61 ter nacionalne zakonodaje o njunem prenosu. Zato so predpisane z zakonom v smislu člena 52(1) Listine.
78 Ker uporaba pravil o zadržanju in odlogu plačila, navedenih v točkah 57 in 58 te sodbe, ne privede do odvzema lastnine, temveč pomeni ureditev uživanja lastnine, kot je bilo ugotovljeno v točkah 74 in 75 te sodbe, zanjo ni mogoče šteti, da posega v samo vsebino lastninske pravice (glej v tem smislu sodbo z dne 5. maja 2022, BPC Lux 2 in drugi, C‑83/20, EU:C:2022:346, točka 53).
79 V zvezi s cilji, ki jih uresničujejo določbe direktiv 2009/65 in 2011/61 o politiki in praksah prejemkov in zlasti ta pravila o zadržanju in odlogu, je bilo v točki 52 te sodbe ugotovljeno, da je njihov namen zaščititi vlagatelje in zagotoviti stabilnost finančnega sistema. Prekomerna tveganja, od katerih naj bi te določbe odvračale, lahko namreč ne le škodijo interesom KNPVP ali AIS, temveč povzročijo tudi sistemske težave v finančnem sektorju.
80 V zvezi s tem je treba spomniti, da je v skladu s sodno prakso Sodišča varstvo vlagateljev cilj splošnega pomena, ki ga uresničuje Unija (glej v tem smislu sodbo z dne 5. maja 2022, Banco Santander (Reševanje Banco Popular), C‑410/20, EU:C:2022:351, točka 36 in navedena sodna praksa). Enako velja za cilja zagotavljanja stabilnosti bančnega in finančnega sistema ter preprečevanja sistematičnega tveganja (sodba z dne 16. julija 2020, Adusbef in drugi, C‑686/18, EU:C:2020:567, točka 92 in navedena sodna praksa).
81 Zato omejitve uresničevanja pravic delničarjev, ki bi bile posledica tega, da bi se za izplačilo dividend s strani družbe, katere običajna dejavnost je upravljanje KNPVP in AIS, nekaterim njenim zaposlenim uporabila načela, ki urejajo politike in prakse prejemkov, dejansko izpolnjujejo cilje splošnega pomena, ki jih priznava Unija, v smislu člena 17(1), tretji stavek, in člena 52(1) Listine.
82 Nazadnje, ker je taka uporaba omejena na položaje, v katerih lahko politika izplačevanja dividend od deležev zaposlenim, ki spadajo na osebno področje uporabe določb direktiv 2009/65 in 2011/61 o politikah in praksah prejemkov, spodbuja te zaposlene k prekomernim tveganjem, ki škodijo interesom zadevnih KNPVP in AIS in interesom vlagateljev vanje, ter posledično lahko omogoča izogibanje zahtevam, ki izhajajo iz teh določb, so te omejitve očitno sorazmerne glede na cilje, ki jih uresničujejo navedene določbe.
83 Ob upoštevanju navedenega je treba na vprašanje za predhodno odločanje odgovoriti, da je treba člene od 14 do 14b Direktive 2009/65, člen 13(1) Direktive 2011/61 ter Prilogo II, točki 1 in 2, k tej direktivi razlagati tako, da se določbe o politikah in praksah prejemkov uporabljajo za dividende, ki jih družba, katere običajna dejavnost je upravljanje KNPVP in AIS, neposredno ali posredno izplača nekaterim svojim zaposlenim, ki opravljajo funkcije generalnega direktorja, direktorja naložb in upravljavca portfeljev, na podlagi njihove lastninske pravice na deležih te družbe, kadar lahko politika izplačevanja teh dividend te zaposlene spodbuja k tveganjem, ki škodijo interesom KNPVP ali AIS, ki jih upravlja ta družba, in interesom vlagateljev vanje, ter tako omogoča izogibanje zahtevam, ki izhajajo iz teh določb.
Stroški
84 Ker je ta postopek za stranki v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški, priglašeni za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.
Iz teh razlogov je Sodišče (prvi senat) razsodilo:
Člene od 14 do 14b Direktive 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP), kakor je bila spremenjena z Direktivo 2014/91/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014, člen 13(1) Direktive 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2011 o upraviteljih alternativnih investicijskih skladov in spremembah direktiv 2003/41/ES in 2009/65/ES ter uredb (ES) št. 1060/2009 in (EU) št. 1095/2010 ter Prilogo II, točki 1 in 2, k tej direktivi
je treba razlagati tako, da
se določbe o politikah in praksah prejemkov uporabljajo za dividende, ki jih družba, katere običajna dejavnost je upravljanje kolektivnih naložbenih podjemov za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) in alternativnih investicijskih skladov (AIS), neposredno ali posredno izplača nekaterim svojim zaposlenim, ki opravljajo funkcije generalnega direktorja, direktorja naložb in upravljavca portfeljev, na podlagi njihove lastninske pravice na deležih te družbe, kadar lahko politika izplačevanja teh dividend te zaposlene spodbuja k tveganjem, ki škodijo interesom KNPVP ali AIS, ki jih upravlja ta družba, in interesom vlagateljev vanje, ter tako omogoča izogibanje zahtevam, ki izhajajo iz teh določb.
Podpisi