Language of document :

Tožba, vložena 11. junija 2013 – Pappalardo in drugi proti Komisiji

(Zadeva T-316/13)

Jezik postopka: italijanščina

Stranke

Tožeče stranke: Salvatore Aniello Pappalardo (Cetara, Italija), Pescatori La Tonnara Soc. coop. (Cetara); Fedemar Srl (Cetara); Testa Giuseppe E C. Snc (Catania, Italija); Pescatori San Pietro Apostolo Srl (Cetara); Camplone Arnaldo & C. Snc di Camplone Arnaldo EC (Pescara, Italija); in Valentino Pesca Sas di Camplone Arnaldo & C. (Pescara) (zastopnika: V. Cannizzaro in L. Caroli, odvetnika)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlogi

Tožeče stranke Splošnemu sodišču predlagajo, naj:

ugotovi nepogodbeno odgovornost Evropske komisije za škodo, ki jo je povzročila s sprejetjem Uredbe št. 530/2008 z dne 12. junija 2008 o sprejemu nujnih ukrepov glede ribolova na navadnega tuna z zapornimi plavaricami v Atlantskem oceanu vzhodno od zemljepisne dolžine 45 ° Z in v Sredozemskem morju, ki jo je Sodišče razglasilo za neveljavno s sodbo v zadevi C-221/09 z dne 17. marca 2011;

in na tej podlagi Evropski komisiji naloži, naj jim povrne nastalo škodo;

Evropski komisiji naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeče stranke v tej zadevi pojasnjujejo, da je zadevna nepogodbena odgovornost podana, ker je Komisija z Uredbo št. 530/2008 za plovila, ki plujejo pod zastavo Grčije, Francije, Italije, Cipra in Malte, nezakonito določila obvezno prekinitev ribolova na navadnega tuna od 16. junija 2008, medtem ko je bila podobna prekinitev za plovila, ki plujejo pod špansko zastavo, določena šele od 23. junija 2008.

Po mnenju tožečih strank so v obravnavani zadevi podane vse nujne predpostavke odgovornosti evropskih institucij za zakonodajno dejavnost, in sicer: resna kršitev pravnega pravila, ki varuje posameznike, dejanska škoda in obstoj vzročne zveze med ravnanjem in zatrjevano škodo.

V zvezi s tem se poudarja, da je Sodišče ugotovilo, da je Uredba št. 530/2008 v celoti neveljavna zaradi kršitve načela prepovedi diskriminacije, in da kršitev načela prepovedi diskriminacije v skladu z ustaljeno sodno prakso spada med primere hude kršitve višjega pravnega pravila, katerega namen je varovanje posameznikov.