SODBA SPLOŠNEGA SODIŠČA (osmi senat)
z dne 13. junija 2012(*)
„Znamka Skupnosti – Postopek z ugovorom – Prijava besedne znamke Skupnosti HELLIM – Prejšnja kolektivna besedna znamka Skupnosti HALLOUMI – Relativni razlog za zavrnitev – Verjetnost zmede – Člen 8(1)(b) Uredbe (ES) št. 207/2009 – Pravica do izjave – Člen 63(2) Uredbe št. 207/2009“
V zadevi T‑534/10,
Organismos Kypriakis Galaktokomikis Viomichanias s sedežem v Nikoziji (Ciper), ki so jo sprva zastopali C. Milbradt in H. Van Volxem, nato C. Milbradt in A. Schwarz, odvetniki,
tožeča stranka,
proti
Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT), ki ga zastopa G. Schneider, zastopnik,
tožena stranka,
druga stranka v postopku pred odborom za pritožbe UUNT je
Garmo AG s sedežem v Stuttgartu (Nemčija),
katere predmet je tožba zoper odločbo četrtega odbora za pritožbe UUNT z dne 20. septembra 2010 (zadeva R 794/2010‑4) v zvezi s postopkom z ugovorom med družbama Organismos Kypriakis Galaktokomikis Viomichanias in Garmo AG,
SPLOŠNO SODIŠČE (osmi senat),
v sestavi L. Truchot, predsednik, M. E. Martins Ribeiro (poročevalka), sodnica, in H. Kanninen, sodnik,
sodna tajnica: J. Weychert, administratorka,
na podlagi tožbe, vložene v sodnem tajništvu Splošnega sodišča 22. novembra 2010,
ob upoštevanju odgovora na tožbo, vloženega v sodnem tajništvu Splošnega sodišča 21. marca 2011,
na podlagi sklepa z dne 15. aprila 2011, da se ne dovoli vložitev replike,
na podlagi obravnave z dne 16. novembra 2011,
izreka naslednjo
Sodbo
Dejansko stanje
1 Družba Garmo AG je 24. oktobra 2005 pri Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT) vložila zahtevo za registracijo znamke Skupnosti v skladu z Uredbo (ES) št. 40/94 z dne 20. decembra 1993 o znamki Skupnosti (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 17, zvezek 1, str. 146), kakor je bila spremenjena (nadomeščena z Uredbo (ES) št. 207/2009 z dne 26. februarja 2009 o blagovni znamki Skupnosti (UL L 78, str. 1)).
2 Znamka, za katero se je zahtevala registracija, je besedni znak HELLIM.
3 Proizvodi, za katere se je zahtevala registracija, spadajo v razred 29 v smislu Nicejskega aranžmaja o mednarodni klasifikaciji proizvodov in storitev zaradi registracije znamk z dne 15. junija 1957, kakor je bil revidiran in spremenjen, in ustrezajo predvsem temu opisu: „Mleko in mlečni izdelki”.
4 Prijava znamke Skupnosti je bila objavljena v Biltenu znamk Skupnosti št. 14/2006 z dne 3. aprila 2006.
5 Tožeča stranka, družba Organismos Kypriakis Galaktokomikis Viomichanias, je 26. junija 2006 na podlagi člena 42 Uredbe št. 40/94 (postal člen 41 Uredbe št. 207/2009) vložila ugovor zoper registracijo prijavljene znamke za zgoraj v točki 3 navedene proizvode.
6 Ugovor je temeljil na prejšnji kolektivni besedni znamki Skupnosti HALLOUMI, prijavljeni 22. februarja 1999 in registrirani 14. julija 2000 pod številko 1082965, s katero so označeni proizvodi, ki spadajo v razred 29 in ustrezajo temu opisu: „Sir”.
7 Razlog, ki se je navajal v podporo ugovoru, je temeljil na členu 8(1)(b) Uredbe št. 40/94 (postal člen 8(1)(b) Uredbe št. 207/2009).
8 Oddelek za ugovore je z odločbo z dne 10. marca 2010 ugovor zavrnil zaradi tega, ker, kljub enakosti ali podobnosti zadevnih proizvodov, ni bilo verjetnosti zmede glede znakov HELLIM in HALLOUMI. Oddelek za ugovore je ugotovil, da si nasprotujoča si znaka nista vizualno in fonetično podobna. Nasprotujoča si znaka naj bi potrošniki delno zaznavali kot pomensko podobna, saj naj bi bila oba izraza uporabljena za označevanje posebnega sira. Poleg tega naj bi imela prejšnja znamka šibek razlikovalni učinek na Cipru, saj naj bi izraz „halloumi“ označeval poseben ciprski sir. Zaradi te opisnosti prejšnje znamke naj pomenska podobnost ne bi mogla izravnati vizualnih in fonetičnih razlik med nasprotujočima si znakoma, tako da verjetnost zmede ne bi obstajala.
9 Tožeča stranka je 7. maja 2010 pri UUNT zoper odločbo oddelka za ugovore vložila pritožbo na podlagi členov od 58 do 64 Uredbe št. 207/2009.
10 Četrti odbor za pritožbe je z odločbo z dne 20. septembra 2010 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba) pritožbo zavrnil. Prvič, v točki 18 izpodbijane odločbe se je navezal na ugotovitve oddelka za ugovore, ki jih stranke niso izpodbijale, na podlagi katerih so si bili zadevni proizvodi enaki ali podobni. Drugič, odbor za pritožbe je v točkah 21 in 22 izpodbijane odločbe menil, da je vizualna in fonetična podobnost nasprotujočih si znakov šibka. Glede pomenske podobnosti je v točki 23 izpodbijane odločbe ugotovil, da turščina ni uradni jezik Evropske unije, tako da morebitni pomen besede „hellim“ v turščini ni odločilen za presojo verjetnosti zmede. Dalje, tudi če bi javnost prepoznala oznako posebnega ciprskega sira, naj to ne bi bilo upoštevno, ker naj bi šlo zgolj za opisen pomen, ki ga ne bi bilo mogoče uporabiti kot podlago za primerjavo znakov. Pomenska primerjava naj bi bila torej nevtralna. Tretjič, odbor za pritožbe je glede verjetnosti zmede v točki 26 izpodbijane odločbe menil, da dejstvo, da je bila prejšnja znamka kolektivna, ne vpliva na to, da ima ta znamka povprečen razlikovalni učinek. Odbor za pritožbe je navedel, da se kolektivna znamka od individualne razlikuje po tem, da se razlog za zavrnitev opisne geografske označbe ne nanaša nanjo, ker kolektivna znamka proizvode, ki jih varuje, razlikuje na podlagi njihovega porekla iz združenja lokalnih proizvajalcev. Ob upoštevanju šibkega razlikovalnega učinka prejšnje znamke ter majhne vizualne in fonetične podobnosti nasprotujočih si znakov je odbor za pritožbe v točki 30 izpodbijane odločbe ugotovil, da celo ob enakih in podobnih proizvodih verjetnost zmede ne obstaja.
Predlogi strank
11 Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:
– razveljavi izpodbijano odločbo;
– UUNT naloži plačilo stroškov, vključno s tistimi, ki so bili priglašeni v postopku pred odborom za pritožbe.
12 UUNT Splošnemu sodišču predlaga, naj:
– tožbo zavrne;
– tožeči stranki naloži plačilo stroškov.
Pravo
13 Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja dva tožbena razloga, kršitev člena 8(1)(b) Uredbe št. 207/2009, ker naj bi obstajala verjetnost zmede, in kršitev člena 63(2) te uredbe, ker naj njena pravica do izjave ne bi bila spoštovana.
Prvi tožbeni razlog: kršitev člena 8(1)(b) Uredbe št. 207/2009
14 Tožeča stranka odboru za pritožbe v bistvu očita, da je ugotovil, prvič, da sta imela nasprotujoča si znaka nizko stopnjo vizualne in fonetične podobnosti, in drugič, da je bila pomenska podobnost nevtralna.
15 V skladu s členom 8(1)(b) Uredbe št. 207/2009 se ob ugovoru imetnika prejšnje blagovne znamke, znamka, za katero je vložena prijava, ne registrira, če „zaradi enakosti ali podobnosti s prejšnjo blagovno znamko in enakosti ali podobnosti blaga ali storitev, ki jih označujejo blagovne znamke, obstaja verjetnost zmede v javnosti na ozemlju, na katerem je varovana prejšnja blagovna znamka; verjetnost zmede zajema verjetnost povezovanja s prejšnjo blagovno znamko“.
16 V skladu z ustaljeno sodno prakso verjetnost zmede pomeni verjetnost, da bi javnost domnevala, da zadevni proizvodi ali storitve izvirajo iz istega podjetja ali gospodarsko povezanih podjetij (glej sodbo Splošnega sodišča z dne 10. septembra 2008 v zadevi Boston Scientific proti UUNT – Terumo (CAPIO), T‑325/06, neobjavljena v ZOdl., točka 70 in navedena sodna praksa; glej po analogiji tudi sodbi Sodišča z dne 29. septembra 1998 v zadevi Canon, C‑39/97, Recueil, str. I‑5507, točka 29, in z dne 22. junija 1999 v zadevi Lloyd Schuhfabrik Meyer, C‑342/97, Recueil, str. I‑3819, točka 17).
17 Poleg tega ni dvoma, da je treba verjetnost zmede v javnosti presojati celovito, ob upoštevanju vseh pomembnih dejavnikov posameznega primera (glej sodbo CAPIO, točka 16 zgoraj, točka 71 in navedena sodna praksa; glej po analogiji tudi sodbo Sodišča z dne 11. novembra 1997 v zadevi SABEL, C‑251/95, Recueil, str. I‑6191, točka 22, ter sodbi Canon, točka 16 zgoraj, točka 16, in Lloyd Schuhfabrik Meyer, točka 16 zgoraj, točka 18).
18 Ta celovita presoja zajema medsebojno odvisnost upoštevanih dejavnikov, zlasti podobnosti znamk in podobnosti označenih proizvodov ali storitev. Tako je nizko stopnjo podobnosti med označenimi proizvodi ali storitvami mogoče izravnati z visoko stopnjo podobnosti med znamkama in obratno (sodba Sodišča z dne 13. septembra 2007 v zadevi Il Ponte Finanziaria proti UUNT, C‑234/06 P, ZOdl., str. I‑7333, točka 48; sodba Splošnega sodišča z dne 23. oktobra 2002 v zadevi Matratzen Concord proti UUNT – Hukla Germany (MATRATZEN), T‑6/01, Recueil, str. II‑4335, točka 25; glej po analogiji tudi sodbo Canon, točka 16 zgoraj, točka 17). Medsebojna odvisnost teh dejavnikov je izražena v osmi uvodni izjavi Uredbe št. 207/2009, v skladu s katero je treba pojem podobnosti razlagati v povezavi z verjetnostjo zmede, katere presoja je odvisna od številnih dejavnikov, zlasti od prepoznavnosti znamke na trgu, njenega povezovanja z uporabljenim ali registriranim znakom ter od stopnje podobnosti med znamko in znakom ter označenimi proizvodi in storitvami (glej sodbo CAPIO, točka 16 zgoraj, točka 72 in navedena sodna praksa).
19 Poleg tega, kolikor večji razlikovalni učinek ima prejšnja znamka, toliko večja je verjetnost zmede, zato imajo znamke, ki imajo velik razlikovalni učinek bodisi same po sebi bodisi zaradi njihove prepoznavnosti na trgu, širše varstvo kot znamke z manjšim razlikovalnim učinkom (glej sodbo Lloyd Schuhfabrik Meyer, točka 16 zgoraj, točka 20 in navedena sodna praksa).
20 Zato lahko v skladu s členom 8(1)(b) Uredbe št. 207/2009 kljub nizki stopnji podobnosti med znamkama obstaja verjetnost zmede, ko je podobnost proizvodov ali storitev, ki jih zajemata, velika in ko je razlikovalni učinek prejšnje znamke močan (glej sodbo Lloyd Schuhfabrik Meyer, točka 16 zgoraj, točka 21 in navedena sodna praksa).
21 Nazadnje je treba opozoriti, da mora biti za celovito presojo verjetnosti zmede povprečni potrošnik zadevnih proizvodov običajno obveščen ter razumno pozoren in preudaren. Upoštevati je treba tudi dejstvo, da ima povprečni potrošnik le redko možnost neposredno primerjati različne znamke, zato se mora zanesti na njihovo nepopolno podobo, ki jo je ohranil v spominu. Prav tako je treba upoštevati dejstvo, da je stopnja pozornosti povprečnega potrošnika različna, odvisno od vrste zadevnih proizvodov ali storitev (sodbi Splošnega sodišča z dne 23. oktobra 2002 v zadevi Oberhauser proti UUNT – Petit Liberto (Fifties), T‑104/01, Recueil, str. II‑4359, točka 28, in z dne 30. junija 2004 v zadevi BMI Bertollo proti UUNT – Diesel (DIESELIT), T‑186/02, ZOdl., str. II‑1887, točka 38; glej po analogiji tudi sodbo Lloyd Schuhfabrik Meyer, točka 16 zgoraj, točka 26).
22 Odbor za pritožbe je v obravnavani zadevi v točki 17 izpodbijane odločbe pravilno ugotovil, tožeča stranka pa tega ni prerekala, da je upoštevna javnost širša javnost Unije, saj so zadevni proizvodi živila za vsakodnevno uporabo, prejšnja znamka pa je znamka Skupnosti.
Primerjava znakov
23 Prvič, glede vizualne podobnosti je treba ugotoviti, kot je razvidno iz točke 21 izpodbijane odločbe, da imata nasprotujoča si znaka skupne prve črke, ki ju sestavljajo, in sicer črko „h“, ki ji sledita črki „ll“, in da na koncu besede vsebujeta črki „i“ in „m“, vendar v različnem vrstnem redu, to je „mi“ in „im“. Vizualno, na podlagi razlik, ki izvirajo iz strukture besed, uporabe različnih samoglasnikov, razporeditve črk in njihove dolžine, pa si nasprotujoča si znaka v celoti gledano nista podobna, kot je med drugim ugotovil že oddelek za ugovore (glej v tem smislu sodbo Splošnega sodišča z dne 9. aprila 2003 v zadevi Durferrit proti UUNT – Kolene (NU‑TRIDE), T‑224/01, Recueil, str. II‑1589, točka 46).
24 V zvezi s tem trditve tožeče stranke, da obstaja povprečna stopnja vizualne podobnosti, ker naj bi bilo pet od šestih črk prijavljene znamke v prejšnji znamki, in sicer črke „h“, „i“ in „m“ ter dva „l“, ni mogoče sprejeti, saj je treba presoditi vse različne elemente, ki tvorijo nasprotujoča si znaka, zlasti njuno sestavo in njuno dolžino ter zaporedje črk, ki sestavljajo navedena znaka.
25 Drugič, glede fonetične podobnosti je res, kot je odbor za pritožbe navedel v točki 22 izpodbijane odločbe, da ima prijavljena znamka dva zloga, medtem ko ima prejšnja znamka tri. Poleg tega zlogi nasprotujočih si znakov zvenijo različno. Namreč, razen prvih zlogov nasprotujočih si znakov, in sicer „he“ in „ha“, ki sta si lahko delno podobna, so drugi deli znakov ob upoštevanju različnih samoglasnikov ter razporeditve in števila črk, ki ju sestavljajo, precej različni, tako da si nasprotujoča si znaka, kot je ugotovil že oddelek za ugovore, v celoti gledano fonetično nista podobna (glej v tem smislu sodbo NU‑TRIDE, točka 23 zgoraj, točka 47).
26 V zvezi s tem je tožeča stranka na obravnavi dodala, da je bil preizkus odbora za pritožbe napačen, ker po njenem mnenju del upoštevne javnosti besedo „hellim“ izgovarja kot „hellimi“. Ciprska javnost naj bi se namreč nagibala k temu, da besedam na koncu doda samoglasnik, ki ga besede sicer ne vsebujejo. Torej naj bi obstajala povprečna stopnja fonetične podobnosti.
27 UUNT trdi, da se ta dejanski element ni navajal v upravnem postopku in da gre za nov dokaz.
28 Navesti je treba, da je v skladu s členom 76(1) Uredbe št. 207/2009 v postopku glede relativnih razlogov za zavrnitev registracije preizkus omejen na razloge in predloge, ki so jih podale stranke. Glede relativnega razloga za zavrnitev registracije torej pravni in dejanski elementi, ki so podani pred Splošnim sodiščem, na katere pa se stranka ni predhodno sklicevala pred odborom za pritožbe, ne morejo vplivati na zakonitost odločbe navedenega odbora (sodba Sodišča z dne 13. marca 2007 v zadevi UUNT proti Kaul, C‑29/05 P, ZOdl., str. I‑2213, točka 54; sodbi Splošnega sodišča z dne 15. februarja 2005 v zadevi Cervecería Modelo proti UUNT – Modelo Continente Hipermercados (NEGRA MODELO), T‑169/02, ZOdl., str. II‑505, točka 22, in z dne 17. marca 2010 v zadevi Mäurer + Wirtz proti UUNT – Exportaciones Aceiteras Fedeoliva (tosca de FEDEOLIVA), T‑63/07, ZOdl., str. II‑957, točka 22).
29 Torej pri nadzoru zakonitosti odločb odborov za pritožbe, ki ga opravlja Splošno sodišče v skladu s členom 65 Uredbe št. 207/2009, pravnih in dejanskih elementov, ki se navajajo pred Splošnim sodiščem, na katere se stranke predhodno niso sklicevale pred organi UUNT, ni mogoče preizkusiti za presojo zakonitosti odločbe odbora za pritožbe in jih je zato treba razglasiti za nedopustne (sodbi NEGRA MODELO, točka 28 zgoraj, točki 22 in 23, in tosca de FEDEOLIVA, točka 28 zgoraj, točka 23).
30 Vendar iz spisa UUNT ni razvidno, da bi tožeča stranka v upravnem postopku navajala, da ciprska javnost besedo „hellim“ izgovarja tako, da na koncu te besede doda „i“. Poleg tega bi morala tožeča stranka, čeprav je oddelek za ugovore drugače od odbora za pritožbe ugotovil, da med nasprotujočima si znakoma ni nobene fonetične podobnosti, v okviru pritožbe pred odborom za pritožbe zatrjevati, da se lahko prijavljena znamka izgovarja „hellimi“, česar pa ni storila.
31 V skladu s sodno prakso, navedeno v točkah 28 in 29 zgoraj, je torej treba trditev tožeče stranke v fazi ustnega postopka zavrniti kot nedopustno.
32 Poleg tega je treba ugotoviti, da tožeča stranka trditve, da ciprska javnost besedo „hellim“ izgovarja kot „hellimi“, nikoli ni podkrepila s konkretnimi dokazi.
33 Vsekakor tudi če bi tožeča stranka to trditev lahko navedla v tožbi, kar naj bi po njenih trditvah storila, je treba navesti, da je ta glede tega posebnega vprašanja oblikovana tako: „Poleg tega se je treba vprašati, na kateri jezik se je oprl odbor za pritožbe, ko je ugotovil, da zaporedje samoglasnikov pri besedi ‚Hellim‘ zveni jasneje kot zaporedje samoglasnikov pri besedi ‚Halloumi‘. V angleščini se črka ‚a‘ izgovarja podobno kot črka ‚e‘, kar znatno poveča zvočno podobnost.“
34 V nasprotju s trditvijo tožeče stranke na obravnavi iz te navedbe nikakor ni razvidno, da se ta nanaša na zatrjevano izgovarjavo besede „hellimi“ s strani ciprske javnosti.
35 Poleg tega je treba ugotoviti, da če se je tožeča stranka pred Splošnim sodiščem skušala sklicevati na to zatrjevano izgovarjavo ciprske javnosti, bi morala izpodbijati ugotovitev odbora za pritožbe iz točke 22 izpodbijane odločbe, ki se nanaša na preizkus fonetične podobnosti, na podlagi katerega naj bi prejšnja znamka vsebovala tri zloge, prijavljena znamka pa dva, ker naj bi v nasprotju z besedo „hellim“ beseda „hellimi“ vsebovala tri zloge, in sicer „hel“, „li“ in „mi“. Vendar v tožbi ni izpodbijala niti te ugotovitve.
36 Tretjič, odbor za pritožbe je v točki 23 izpodbijane odločbe glede pomenske podobnosti ugotovil, da je bila pomenska podobnost nevtralna. V zvezi s tem je najprej ugotovil, da turščina ne spada med uradne jezike Unije, tako da morebiten pomen turške besede „hellim“ ni odločilen za oceno verjetnosti zmede. Odbor za pritožbe je nato ugotovil, da tudi če bi javnost prepoznala oznako posebnega ciprskega sira, to ne bi več vplivalo na oceno podobnosti znakov, ker naj bi šlo tako zgolj za opisen pomen, ki ga ni mogoče uporabiti kot podlago za primerjavo znakov.
37 Te analize ni mogoče potrditi.
38 Namreč, kot je priznal tudi UUNT v odgovoru na tožbo, čeprav turščina ne spada med uradne jezike Unije, pa ni sporno, da spada med uradna jezika Republike Cipra. Zato je treba na podlagi tega ugotoviti, da turščino razume in govori del prebivalstva Cipra.
39 Pomensko podobnost je treba presojati z vidika potrošnika na ozemlju Unije, za katerega naj bi imeli besedi pomen, ki ga je treba upoštevati.
40 Vendar je treba glede analize, ki se nanaša na natančen pomen besed, iz katerih sta sestavljena nasprotujoča si znaka, ugotoviti, da pomenska podobnost ne more biti nevtralna, saj obstaja natančen pomen znakov v jeziku upoštevne javnosti (glej, a contrario, sodbo Splošnega sodišča z dne 23. oktobra 2002 v zadevi Institut für Lernsysteme proti UUNT – Educational Services (ELS), T‑388/00, Recueil, str. II‑4301, točka 74).
41 V obravnavani zadevi ni sporno, da se grška beseda „halloumi“ na pomenski ravni v turščino prevaja kot „hellim“. S tega vidika ni mogoče prerekati, da bo povprečni potrošnik iz Cipra, kjer sta uradna jezika grščina in turščina, razumel, da se besedi „halloumi“ in „hellim“ nanašata na isti posebni ciprski sir (glej v tem smislu sodbo Splošnega sodišča z dne 9. marca 2005 v zadevi Osotspa proti UUNT – Distribution & Marketing (Hai), T‑33/03, ZOdl., str. II‑763, točka 51, ter v zvezi s kolektivno znamko Rioja in prijavljeno znamko Riojavina sodbo Splošnega sodišča z dne 9. junija 2010 v zadevi Muñoz Arraiza proti UUNT – Consejo Regulador de la Denominación de Origen Califícada Rioja (RIOJAVINA), T‑138/09, ZOdl., str. II‑2317, točka 52).
42 Torej obstaja pomenska podobnost, ki potrebuje predhoden prevod (glej v tem smislu sodbo Hai, točka 41 zgoraj, točka 53).
43 Zato je treba preveriti, ali v zvezi z nasprotujočima si znakoma obstaja verjetnost zmede, kot je odbor za pritožbe menil v izpodbijani odločbi.
Verjetnost zmede
44 Prvič, iz ustaljene sodne prakse izhaja, da kolikor večji razlikovalni učinek ima prejšnja znamka, toliko večja je verjetnost zmede. Zato ni mogoče izključiti, da pomenska podobnost, ki izvira iz dejstva, da znamki uporabljata znaka, ki se ujemata v pomenski vsebini, lahko povzroči verjetnost zmede, kadar ima prejšnja znamka poseben razlikovalni učinek bodisi sama po sebi bodisi zaradi prepoznavnosti v javnosti (glej sodbo Hai, točka 41 zgoraj, točka 56 in navedena sodna praksa; glej tudi sodbo SABEL, točka 17 zgoraj, točka 24, in sodbo Splošnega sodišča z dne 18. februarja 2004 v zadevi Koubi proti UUNT – Flabesa (CONFORFLEX), T‑10/03, Recueil, str. II‑719, točka 50).
45 Drugič, na podlagi te sodne prakse zgolj pomenska podobnost med znamkami ne zadošča za povzročitev verjetnosti zmede, če prejšnja znamka ni posebej znana in je sestavljena iz podobe z malo domišljijskimi elementi (sodbi SABEL, točka 17 zgoraj, točka 25, in Hai, točka 41 zgoraj, točka 55).
46 Odbor za pritožbe je v točkah od 25 do 27 izpodbijane odločbe v bistvu ugotovil, da je bil razlikovalni učinek prejšnje znamke oslabljen z opisnim pomenom besede „halloumi“, tako da je bila prejšnja znamka zadevnega proizvoda, sira, opisna. Ta znak je v skladu s točko 27 izpodbijane odločbe opisoval „lastnost in vrsto tako označenega sira, in ne njegovega geografskega porekla ali drugih značilnosti, ki izhajajo iz regionalnih posebnosti“.
47 Tožeča stranka nasprotno trdi, da značilnosti, ki izhajajo iz dejstva, da je prejšnja znamka kolektivna znamka, ki ne označuje le tega, da sir izvira iz nekih podjetij, in sicer članov tožeče stranke, ampak nujno tudi to, da ima ta sir geografsko poreklo (točno določen kraj proizvodnje, poseben recept na osnovi mleka iz Cipra), niso bile dovolj upoštevane. Tako naj posebne značilnosti kolektivne znamke, katere prijava je privilegirano urejena v členu 66(2) Uredbe št. 207/2009, ne bi mogle škoditi tožeči stranki ali nakazovati slabitve razlikovalnega učinka te znamke, ampak bi morale prej pripeljati do sklepa, da obstaja vsaj povprečen razlikovalni učinek.
48 Te utemeljitve ni mogoče sprejeti.
49 Najprej je namreč treba opozoriti, da se mora člen 66(2) Uredbe št. 207/2009, ki določa izjemo od razloga za zavrnitev iz člena 7(1)(c) te uredbe, razlagati ozko (sodba Splošnega sodišča z dne 17. maja 2011 v zadevi Consejo Regulador de la Denominación de Origen Txakoli de Álava in drugi proti UUNT (TXAKOLI), T‑341/09, ZOdl., str. II‑2373, točka 35).
50 Kot pravilno navaja UUNT, čeprav je res, da člen 66(2) Uredbe št. 207/2009 dopušča registracijo kolektivnih znamk, tudi če bi te lahko spadale na področje uporabe člena 7(1)(c) te uredbe, je iz člena 66(2), drugi stavek, te uredbe jasno, da kolektivna znamka imetniku ne dovoljuje, da bi tretjim osebam prepovedal uporabo teh znakov ali navedb pri trgovanju, če se ti uporabljajo v skladu z dobrimi poslovnimi običaji v industrijskih in trgovinskih zadevah; taka znamka se zlasti ne more uveljavljati nasproti tretji stranki, ki ima pravico do geografskega imena.
51 Torej so bili glede na nujnost ozke razlage člena 66(2) Uredbe št. 207/2009 pogoji pridobitve znamke omiljeni šele v fazi registracije, kolikor se opisne znamke z odstopanjem od pogojev, navedenih v členu 7(1)(c) Uredbe št. 207/2009, lahko registrirajo.
52 Registracija kolektivne znamke torej sama po sebi v nasprotju s trditvijo tožeče stranke ne more biti sestavni del domneve obstoja povprečnega razlikovalnega učinka, tako da odbor za pritožbe pravilno ugotovil, da je treba razlikovalni učinek prejšnje znamke šteti za šibek.
53 V zvezi s tem je treba opozoriti, da tudi če ima prejšnja znamka šibek razlikovalni učinek, verjetnost zmede lahko obstaja, zlasti če so zadevni proizvodi enaki in so si nasprotujoči si znaki podobni (glej sodbo Splošnega sodišča z dne 13. aprila 2011 v zadevi Sociedad Agricola Requingua proti UUNT – Consejo Regulador de la Denominación de Origen Toro (TORO DE PIEDRA), T‑358/09, neobjavljena v ZOdl., točka 45 in navedena sodna praksa).
54 Vendar je treba ugotoviti, da glede na neobstoj fonetične in vizualne podobnosti nasprotujočih si znakov verjetnost zmede pri zadevni javnosti kljub enakosti ali podobnosti zadevnih proizvodov ne more obstajati, saj obstoj pomenske podobnosti med nasprotujočima si znakoma pri opisni prejšnji znamki ne zadošča za ugotovitev obstoja take verjetnosti zmede.
55 Vendar v obravnavani zadevi le pomenska podobnost kljub enakosti ali podobnosti zadevnih proizvodov glede na to, da ni posebnega razlikovalnega učinka prejšnje znamke in da je opisna, ne zadošča za povzročitev verjetnosti zmede.
56 Iz vsega zgoraj navedenega je razvidno, da je odbor za pritožbe pravilno ugotovil, da v zvezi s prijavljeno znamko in prejšnjo znamko ni verjetnosti zmede v smislu člena 8(1)(b) Uredbe št. 207/2009, zato je treba prvi tožbeni razlog zavrniti.
Drugi tožbeni razlog: kršitev člena 63(2) Uredbe št. 207/2009
57 Tožeča stranka trdi, da je odbor za pritožbe s tem, da ni upošteval njene replike z dne 20. septembra 2010, vložene istega dne, kot je bila sprejeta izpodbijana odločba, kršil člen 63(2) Uredbe št. 207/2009, ker njena pravica do izjave ni bila spoštovana.
58 Poudariti je treba, da tožeča stranka v tožbi ni navedla utemeljitve, ki naj bi jo v repliki, predloženi odboru za pritožbe, izrazila zoper trditve družbe Garmo glede pomenske podobnosti in na katero odbor za pritožbe ni odgovoril, čeprav bi to moral storiti.
59 Tožeča stranka je v odgovoru na vprašanje, ki ga je Splošno sodišče postavilo na obravnavi, poudarila, da se ni izrekla o pomenski podobnosti, pri tem pa se je navezala tudi na vprašanje nevtralnosti te podobnosti. Kot je bilo vpisano v zapisnik o obravnavi, je tožeča stranka pojasnila, da odbor za pritožbe v repliki, vloženi pri njem, ni obravnaval točke 3, ki je naslovljena „Pomenska podobnost“ in vsebuje ugotovitve glede obstoja pomenske podobnosti.
60 Poudariti je treba, da je tožeča stranka v točki 3 replike, vložene pri odboru za pritožbe, navedla, da izpodbija opis družbe Garmo glede političnega stanja na Cipru. Opozorila je, da čeprav severno ozemlje Cipra zaseda Turčija, je celotno to ozemlje del Unije, še manj pa naj bi bili grško in turško govoreči skupnosti izolirani druga od druge, saj mejno območje prečkajo milijoni grških in turških Ciprčanov. Torej naj bi ti Ciprčani vedeli, da „halloumi“ in „hellim“ označujeta en in isti proizvod, in sicer nacionalni ciprski sir.
61 V zvezi s tem je takoj treba ugotoviti, da je Splošno sodišče v točkah od 36 do 42 zgoraj odločilo, da je odbor za pritožbe storil napako, ko je presodil, da je bila pomenska podobnost med nasprotujočima si znakoma nevtralna.
62 Poleg tega in vsekakor je iz točke 60 zgoraj razvidno, da točka 3 navedene replike ne vsebuje nobene utemeljitve glede nevtralnosti pomenske primerjave nasprotujočih si znakov.
63 Iz zgoraj navedenega izhaja, da je treba drugi tožbeni razlog in tožbo v celoti zavrniti.
Stroški
64 V skladu s členom 87(2) Poslovnika se neuspeli stranki naloži plačilo stroškov, če so bili ti priglašeni. Tožeča stranka ni uspela, zato se ji v skladu s predlogi UUNT naloži plačilo stroškov.
Iz teh razlogov je
SPLOŠNO SODIŠČE (osmi senat)
razsodilo:
1. Tožba se zavrne.
2. Družbi Organismos Kypriakis Galaktokomikis Viomichanias se naloži plačilo stroškov.
Truchot | Martins Ribeiro | Kanninen |
Razglašeno na javni obravnavi v Luxembourgu, 13. junija 2012.
Podpisi