Language of document : ECLI:EU:T:2011:641

Zadeva T-88/09

Idromacchine Srl in drugi

proti

Evropski komisiji

„Nepogodbena odgovornost – Državne pomoči – Odločitev Komisije o začetku formalnega postopka preiskave – Navedbe, ki so škodljive za tretjo družbo – Dovolj resna kršitev prava, ki posamezniku podeljuje pravice – Obveznost varovanja poklicne tajnosti – Nepremoženjska škoda – Premoženjska škoda – Vzročna zveza – Zamudne in kompenzacijske obresti“

Povzetek sodbe

1.      Nepogodbena odgovornost – Pogoji – Dovolj resna kršitev pravnega pravila, s katerim so posameznikom podeljene pravice – Razkritje zaupnih podatkov v odločbi glede državne pomoči – Kršitev obveznosti varovanja poklicne tajnosti – Vključitev

(člena 287 ES in 288, drugi odstavek, ES)

2.      Nepogodbena odgovornost – Pogoji – Dejanska in gotova škoda – Škoda, ki je nastala z objavo podatkov v Uradnem listu, ki so okrnili podobo in ugled družbe – Vključitev

(člen 288, drugi odstavek, ES)

3.      Pomoči, ki jih dodelijo države – Pregled Komisije – Upravni postopek – Obveznost Komisije, da zainteresirane stranke opomni, naj predložijo stališča – Pravica upravičenca do pomoči do izjave – Meje

(člen 88, drugi in tretji odstavek, ES)

4.      Pomoči, ki jih dodelijo države – Pregled Komisije – Upravni postopek – Obveznost Komisije glede varovanja poslovne skrivnosti

(člena 88 ES in 287 ES; Uredba Sveta št. 659/1999, uvodna izjava 21 in člen 24)

5.      Pomoči, ki jih dodelijo države – Pregled Komisije – Upravni postopek – Obveznost Komisije glede varovanja poslovne skrivnosti – Obseg

(člena 88 ES in 287 ES; Uredba Sveta št. 659/1999, člena 24 in 25; Obvestilo Komisije 2003/C 297/03, točka 25 in naslednje)

6.      Nepogodbena odgovornost – Škoda – Odškodnina – Upoštevanje izgube vrednosti valute – Zamudne obresti – Načini izračuna

(člen 288 ES)

7.      Odškodninska tožba – Pristojnost sodišča Unije – Naložitev Skupnosti, naj povrne škodo v skladu s splošnimi načeli, skupnimi pravnim ureditvam držav članic glede nepogodbene odgovornosti – Odškodnina v naravi v obliki odredbe, da se nekaj stori ali opusti

(člena 235 ES in 288 ES, drugi odstavek ES)

8.      Nepogodbena odgovornost – Škoda – Škoda, ki se povrne – Stroški, ki so bili priglašeni za sodni postopek

(člen 288 ES, drugi odstavek, ES; Poslovnik Splošnega sodišča, člena 90 in 91(2))

1.      Nepogodbena odgovornost Skupnosti za nezakonito ravnanje njenih organov v smislu člena 288, drugi odstavek, ES je podana ob izpolnitvi vseh pogojev, in sicer nezakonitosti ravnanja, ki se očita institucijam, resničnosti škode ter vzročne zveze med očitanim ravnanjem in zatrjevano škodo.

Glede pogoja nezakonitega ravnanja, ki se očita institucijam ali zadevnemu organu, sodna praksa zahteva, da se dokaže dovolj resna kršitev pravnega pravila, katerega cilj je podeliti pravice posameznikom. Glede pogoja, da mora biti kršitev dovolj resna, je odločilno merilo, da velja ta zahteva za izpolnjeno, kadar zadevna institucija ali organ Skupnosti očitno in resno prekorači meje svoje diskrecijske pravice. Če ima ta institucija ali organ le precej omejeno diskrecijsko pravico ali je celo nima, lahko že samo kršitev prava Skupnosti zadostuje za ugotovitev dovolj resne kršitve.

Če Komisija v odločbah glede državnih pomoči, ne da bi bilo to za to odločbo potrebno, razkrije zaupne podatke, ki okrnijo ugled podjetja in zato kršijo obveznost poklicne tajnosti, ki jo določa člen 287 ES, ker se ta obveznost nanaša na varstvo pravic posameznikov in ker Komisija nima široke diskrecijske pravice pri presoji glede tega, ali je treba v konkretnem primeru odstopiti od pravila zaupnosti, stori dovolj hudo kršitev prava Skupnosti, da lahko govorimo o dovolj resni kršitvi.

(Glej točke 23, 24 in 56.)

2.      Skupnost je nepogodbeno odgovorna za nezakonito ravnanje svojih organov v smislu člena 288, drugi odstavek, ES le, če je tožeči stranki dejansko nastala dejanska in gotova škoda. Tožeča stranka mora sodišču Unije predložiti dokaze, da bi to lahko ugotovilo obstoj in obseg take škode.

Zgolj poimenska objava družbe v odločbi Komisije glede državnih pomoči v Uradnem listu Evropske unije, ki predstavlja to družbo v slabi luči in je takšna, da okrni njeno podobo in njen ugled, zadostuje, da se ugotovi obstoj dejanske in gotove škode, ki je tej družbi nastala.

(Glej točke 25, 60 in 61.)

3.      Postopek nadzora nad državnimi pomočmi je glede na splošno ureditev postopek, uveden proti državi članici, ki je glede na svoje obveznosti v skladu s pravom Skupnosti odgovorna za odobritev pomoči. V okviru postopka nadzora nad državnimi pomočmi zainteresirane osebe, ki niso država članica, same ne morejo zahtevati sodelovanja v kontradiktorni razpravi s Komisijo, kot je na voljo državi članici. Nazadnje je treba v okviru postopka nadzora nad državnimi pomočmi iz člena 88 ES razlikovati med, po eni strani, predhodno fazo preiskave pomoči po odstavku 3 tega člena, katerega edini cilj je omogočiti Komisiji, da oblikuje prvo mnenje o delni ali popolni združljivosti obravnavane pomoči, in po drugi strani, stopnjo preiskave iz odstavka 2 istega člena. Le v okviru tega odstavka, katerega namen je Komisiji omogočiti, da je v celoti obveščena o vseh podatkih zadeve, Pogodba ES določa obveznost Komisije, da pozove zainteresirane stranke k predložitvi pripomb. Iz tega izhaja, da Komisiji v predhodni fazi preiskave državne pomoči nikakor ni bilo treba zaslišati družbe, ki ni prejela zadevnih pomoči, saj ta družba tudi ni bila tretja zainteresirana stranka v postopku, ker ni bila niti prejemnica pomoči niti ni konkurirala prejemnikom te pomoči.

(Glej točke od 33 do 36.)

4.      Na podlagi člena 287 ES člani institucij Skupnosti, člani odborov ter uradniki in drugi uslužbenci Skupnosti tudi po prenehanju opravljanja svojih dolžnosti ne smejo razkrivati informacij, za katere velja obveznost varovanja poklicne tajnosti, zlasti informacij o podjetjih, njihovih poslovnih odnosih ali sestavinah stroškov. Uredba št. 659/1999 o uporabi člena 88 ES ponavlja obveznost spoštovanja poklicne tajnosti, ki jo ima Komisija v okviru svoje presoje glede državnih pomoči.

Podatki, za katere velja obveznost varovanja poklicne tajnosti, so lahko zaupni podatki in poslovne skrivnosti. Na splošno mora biti za to, da gre za poslovno skrivnost ali druge podatke, na katere se nanaša poklicna tajnost, z njimi po naravi stvari seznanjeno omejeno število ljudi. Dalje, iti mora za podatke, katerih razkritje lahko resno škodi osebi, ki jih da na voljo, ali tretjim osebam. Nazadnje morajo biti interesi, ki jim razkritje podatkov lahko povzroči škodo, objektivno vredni zaščite. Pri presoji zaupnosti podatka je treba tako tehtati med individualnimi legitimnimi interesi, ki nasprotujejo njegovemu razkritju, in splošnim interesom, ki zahteva, da dejavnosti institucij Skupnosti potekajo čim bolj javno.

Glede razkritja podatkov v odločbi Komisije glede državnih pomoči se kot zaupni štejejo podatki, da družba, ki ni prejela zadevne pomoči, svojemu sopogodbeniku ni uspela dobaviti blaga, ki bi bilo v skladu z veljavnimi pravili in s pogodbenimi pogoji, če je ta podatek dala zadevna država članica Komisiji zgolj za potrebe upravnega postopka presoje zadevne pomoči in se je poleg tega ta podatek nanašal na poslovne odnose med zadevnima družbama. Dalje, ti podatki bi lahko zadevni družbi resno škodovali, ker jo predstavljajo v slabi luči. Poleg tega, če lahko razkritje podatkov škoduje podobi in ugledu družbe, je interes te družbe, da se tak podatek ne razkrije, objektivno vreden zaščite. Nazadnje je ta omemba nesorazmerna glede na cilj sporne odločbe Komisije, ker lahko zgolj izkaže neizpolnitev pogodbenih obveznosti na splošno, če je to potrebno, natančneje, ne bi bilo treba izrecno omeniti imena te družbe, s čimer bi se lahko varovali njeni legitimni interesi.

(Glej točke 42, 43, 45 in od 47 do 51.)

5.      Čeprav člena 24 in 25 Uredbe št. 659/1999 o uporabi člena 88 ES ter točka 25 in naslednje obvestila Komisije o poklicni tajnosti v odločbah glede državnih pomoči v bistvu določajo, da Komisija vroči odločbo zadevni državi članici, ki ima nato načeloma 15 dni časa, da navede podatke, za katere meni, da so zajeti s poklicno tajnostjo, te določbe ne odvezujejo Komisije od dolžnosti, ki jo ima na podlagi člena 287 ES, da ne sme razkriti poklicne tajnosti, in ne nasprotujejo temu, da Komisija sama odloči, da ne bo razkrila podatkov, za katere meni, da so zajeti s poklicno tajnostjo, čeprav ji tega zadevna država članica ni predlagala.

(Glej točko 55.)

6.      Če so izpolnjeni pogoji za nepogodbeno odgovornost Skupnosti, ni mogoče prezreti neugodnih posledic zaradi časa, ki je pretekel med nastankom škodnega dogodka in datumom plačila odškodnine, ker je treba upoštevati izgubo vrednosti valute. Finančni izpad odraža letna inflacijska stopnja, ki jo je za zadevno obdobje ugotovil Eurostat v državi članici, v kateri imajo družbe sedež. Dolgovani odškodnini je mogoče prišteti zamudne obresti od datuma izreka sodbe, s katero je bila ugotovljena obveznost povrnitve škode. Obrestna mera, ki jo je treba uporabiti, se izračuna na podlagi obrestne mere, ki jo Evropska centralna banka določi za glavne transakcije refinanciranja in se uporablja v zadevnem obdobju, povišane za dve točki.

(Glej točki 77 in 79.)

7.      Iz člena 288, drugi odstavek, ES in iz člena 235 ES, ki ne izključuje odškodnine v naravi, izhaja, da je sodišče Unije pristojno naložiti Skupnosti vse oblike nadomestila škode, ki so v skladu s splošnimi načeli, skupnimi pravnim ureditvam držav članic v zvezi z nepogodbeno odgovornostjo, skupaj z odškodnino v naravi, po potrebi v obliki odredbe, da se nekaj stori ali opusti.

(Glej točko 81.)

8.      V skladu s členom 91(2) Poslovnika Splošnega sodišča se štejejo za stroške, ki se lahko povrnejo, nujni izdatki, ki jih imajo stranke zaradi postopka.

Stroški za izvedeniško mnenje, ki ga je tožeča stranka v okviru postopka tožbe za ugotavljanje nepogodbene odgovornosti Komisije dala izdelati za to, da bi se določila višina domnevne škode, so stroški, ki jih stranke priglasijo za namene sodnega postopka in ki se ne morejo šteti za del škode, ki bi bila ločena od stroškov postopka. Zato tožeča stranka na podlagi člena 288, drugi odstavek, ES ni upravičena do odškodnine za stroške za izvedeniško mnenje, ki ga je naročila za namene tega postopka.

Poleg tega bi bilo priznanje stroškov nagrade za odvetnika in potnih stroškov, ki jih je imela tožeča stranka v fazi pred sodnim postopkom, čeprav je bilo v tej fazi opravljenega veliko pravnega dela, za škodo, katere povrnitev je mogoča v okviru odškodninske tožbe, v nasprotju s tem, da ni mogoče zahtevati povrnitve stroškov, nastalih v fazi pred sodnim postopkom. Člen 91 Poslovnika se nanaša le na postopek pred Splošnim sodiščem, in ne na predhodno fazo. To izhaja med drugim iz člena 90 tega poslovnika, ki govori o „postopku pred Splošnim sodiščem“.

(Glej točke od 97 do 100.)