Tožba, vložena 19. februarja 2009 - Italija proti Komisiji
(Zadeva T-84/09)
Jezik postopka: italijanščina
Stranki
Tožeča stranka: Italijanska republika (zastopnik: L. Ventrella, avvocato dello Stato)
Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti
Predlog tožeče stranke
Odločba št. C(2008) 7820 z dne 8. decembra 2008, ki je bila vročena 9. decembra 2008, o izključitvi nekaterih odhodkov držav članic iz naslova Jamstvenega oddelka Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EKUJS) iz financiranja Skupnosti, v delu, kjer so bili opravljeni nekateri popravki v breme Italije, naj se razglasi za nično.
Tožbeni razlogi in bistvene trditve
Italijanska vlada je pred Sodiščem prve stopnje izpodbijala Odločbo Komisije C(2008) 7820 z dne 8. decembra 2008 o izključitvi nekaterih odhodkov držav članic iz naslova Jamstvenega oddelka Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EKUJS) iz financiranja Skupnosti.
Komisija je iz financiranja v breme EKUJS, oddelek "jamstva" izključila zlasti nekatere kategorije odhodkov Italijanske republike v letih od 2003 do 2007.
Izpodbijanje se nanaša predvsem na tri točke Odločbe:
1. v delu, kjer so bili opravljeni nekateri pavšalni in natančni finančni popravki v zvezi z dejavnostmi obveščanja in promocij glede kmetijskih proizvodov na notranjem trgu (Uredba ES 94/2002) in v tretjih državah (Uredba ES 2879/2000), v finančnih letih od 2004 do 2007, v skupni višini 4.678.229,78 EUR;
2. v delu, kjer so bili opravljeni pavšalni finančni popravki za pomoči v zvezi s proizvodnjo olivnega olja in namiznih oliv, v finančnih letih od 2003 do 2006, v skupni višini 105.536.076,42 EUR;
3. v delu, kjer so bili opravljeni finančni popravki zakasnelih plačil in prekoračitev zgornjih finančnih mej za leto 2005 v višini 12.020.178 EUR in za leto 2006 v višini 44.567.569,37 EUR.
V zvezi s prvo točko je v tožbi navedeno, da stališče Komisije vsebuje bistvene kršitve postopka (člen 253 CE) v smislu neobstoja kontradiktornega postopka, pomanjkljive preiskave v zadevi in pomanjkljive obrazložitve ter kršitve načela sorazmernosti in izkrivljanje dejstev .
Ker se v tej zadevi, med drugim, ni izpodbijalo popoln neobstoj in popolna neučinkovitost nadzora, je Komisija sklenila opraviti v celoti nesorazmeren in neupravičen finančni popravek v višini 10 %, ter tako povzročila, da je - tudi s tega vidika - izpodbijana odločba postala nezakonita.
V zvezi z drugo točko je Komisija opravila pavšalne finančne popravke (10 % in 5 %) v skupni višini 105.536.076,42 EUR za leta od 2001 do 2002 in od 2002 do 2003.
V tožbi se v zvezi s tem navaja, da so bile z Odločbo povzročene bistvene kršitve postopka (člen 253 ES) v smislu pomanjkljive obrazložitve, kršitve načela sorazmernosti in členov 26 in 28 Uredbe št. 2366/98 (izvirnega besedila in spremenjenega besedila Uredbe št. 1780/03). Italijanska vlada med drugim zlasti meni, da Komisija ni v zadostni meri upoštevala - brez ustrezne obrazložitve -dokazov, ki so jih v pojasnilo pogosto predložile italijanske oblasti, zlasti v zvezi s splošno ureditvijo sankcij v Italiji in v zvezi s končanjem Geografskega informacijskega sistema (GIS) za pridelovanje oljk. Pavšalni znesek kazni, ki jo je naložila Komisija, je v vsakem primeru neupravičen in očitno nesorazmeren, ker po mnenju Italijanske vlade, kljub morebitnemu dokazanemu popolnemu nespoštovanju pravil Skupnosti, nevarnost vendarle ne bi presegala 22.504.075,39 EUR.
Kar zadeva tretjo točko, Komisija je z neprimerno, nezadostno in neovrgljivo obrazložitvijo sklenila, da ne bo upoštevala pojasnil za utemeljitev, ki jih je navedla Italijanska država med postopkom in pred poravnalnim organom, "ker bi omejitev v višini 4 % iz člena 4(2) Uredbe Komisije (ES) št. 296/96 (člen 9 Uredbe Komisije (ES) št. 883/2006) morala zadoščati za tožbene postopke, za spore in dodatni nadzor". Italijanska vlada v zvezi s tem poudarja, da omejitve v višini 4 % ne gre razumeti za absolutno: dejansko, ob upoštevanju njenega namena kot jamstva pred goljufijami proračuna Skupnosti, se lahko vsakič znova prekorači - kot v tem primeru - če obstajajo utemeljeni razlogi, da bo nevarnost goljufij večja od 4 %. Zdi se, da je to edina pravilna razlaga tega pravila v skladu z njegovim namenom.
____________