Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Tribunale di Napoli (Italija) 31. julija 2012 - Carratù proti Poste Italiane SpA

(Zadeva C-361/12)

Jezik postopka: italijanščina

Predložitveno sodišče

Tribunale di Napoli

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Carmela Carratù

Tožena stranka: Poste Italiane SpA

Vprašanja za predhodno odločanje

Ali je določba nacionalnega prava, ki pri uporabi Direktive 1999/70/ES v primeru nezakonite prekinitve izvajanja pogodbe o zaposlitvi z nično določbo o zaposlitvi za določen čas predvideva drugačne in bistveno manjše ekonomske posledice od tistih, ki jih predvideva skupno civilno pravo v primeru nezakonite prekinitve izvajanja pogodbe z nično določbo o sklenitvi za določen čas, neskladna z načelom enakovrednosti?

Ali je skladno s pravnim redom Evropske unije, da na področju njegove uporabe učinkovitost sankcije postavlja v boljši položaj delodajalca, ki zlorabi delavca, kakor zlorabljenega delavca, tako da trajanje procesa, tudi fiziološko, neposredno škoduje delavcu v prid delodajalca in da je učinkovitost vnovične vzpostavitve prejšnjega stanja sorazmerno zmanjšana glede na trajanje procesa, tako da se skoraj izniči?

Ali je na področju uporabe pravnega reda Unije v smislu člena 51 Listine iz Nice skladno s členom 47 Listine in s členom 6 Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, da trajanje procesa, tudi fiziološko, neposredno škoduje delavcu v prid delodajalca in da je učinkovitost vnovične vzpostavitve prejšnjega stanja sorazmerno zmanjšana glede na trajanje procesa, tako da se skoraj izniči?

Ali pojem pogojev zaposlitve iz določbe 4 Direktive 1999/70/ES ob upoštevanju obrazložitev iz člena 3(1)(c) Direktive 2000/78/ES in člena 14(1)(c) Direktive 2006/54/ES obsega tudi posledice nezakonite prekinitve delovnega razmerja?

Če je odgovor na prejšnje vprašanje pritrdilen, ali je v smislu določbe 4 upravičena razlika med posledicami, ki so običajno predvidene v nacionalnem pravnem redu za nezakonito prekinitev delovnega razmerja za nedoločen čas in za določen čas?

Ali je treba splošna načela veljavnega prava Skupnosti - ki se nanašajo na pravno varnost, varstvo zaupanja v pravo, enakost pravnih sredstev, učinkovito sodno varstvo, pravico do neodvisnega sodišča in, splošneje, na pravico do poštenega sojenja, določena v členu 6(2) Pogodbe o Evropski uniji (kakor je bil spremenjen s členom 1(8) Lizbonske pogodbe in na katerega se sklicuje člen 46 Pogodbe o Evropski uniji) v povezavi s členom 6 Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, podpisane v Rimu 4. novembra 1950, ter s členi 46, 47 in 52(3) Listine o temeljnih pravicah Evropske unije, razglašene v Nici 7. decembra 2000, kot so bili vključeni v Lizbonsko pogodbo - razlagati tako, da nasprotujejo avtentični razlagi, kakršno je po zelo dolgem obdobju (9 let) po sprejetju določbe, kakršna je člen 32(7) zakona št. 183/10, sprejela italijanska država in ki spreminja posledice tekočih postopkov ter neposredno oškoduje delavca v prid delodajalca in sorazmerno zmanjšuje učinkovitost vnovične vzpostavitve prejšnjega stanja glede na trajanje procesa, tako da se skoraj izniči?

Ali se mora, če Sodišče ne bi priznalo, da so navedena načela temeljna načela pravnega reda Evropske unije za namen horizontalne in posplošene uporabe in da je torej določba, kakršna je člen 32(5), (6) in (7) zakona št. 183/10, v nasprotju z obveznostmi iz Direktive 1999/70/ES in Listine iz Nice, za namen neposredne vertikalne uporabe evropske zakonodaje, in sicer zlasti določbe 4 Direktive 1999/70/ES in Listine iz Nice, šteti, da je družba, kakršna je tožena stranka, ki ima lastnosti iz točk 55 do 61 [te predložitvene odločbe], državni organ?

____________