SODBA SPLOŠNEGA SODIŠČA (šesti senat)
z dne 2. junija 2016(*)
„Konkurenca – Omejevalni sporazumi – Evropski trg jekla za prednapenjanje – Določanje cen, razdelitev trga in izmenjava poslovno občutljivih informacij – Sklep o ugotovitvi kršitve člena 101 PDEU – Gospodarska enota – Neposredna udeležba pri kršitvi – Izvedena odgovornost matičnih družb – Nasledstvo družb – Kompleksna kršitev – Enotna in trajajoča kršitev – Smernice o načinu določanja glob iz leta 2006 – Načeli prepovedi retroaktivnosti in zakonitosti kazni – Olajševalne okoliščine – Plačilna sposobnost – Pravica do obrambe – Obveznost obrazložitve – Predlog za ponovno presojo – Neobstoj novih dejstev – Dopis o zavrnitvi – Nedopustnost“
V združenih zadevah od T‑426/10 do T‑429/10 in od T‑438/12 do T‑441/12,
Moreda-Riviere Trefilerías, SA s sedežem v Gijónu (Španija), ki jo v zadevi T‑426/10 zastopata F. González Díaz in A. Tresandi Blanco, v zadevi T‑440/12 pa sprva F. González Díaz in P. Herrero Prieto, nato F. González Díaz in A. Tresandi Blanco, odvetniki,
tožeča stranka v zadevah T‑426/10 in T‑440/12,
Trefilerías Quijano, SA s sedežem v Los Corrales de Buelna (Španija), ki jo v zadevi T‑427/10 zastopata F. González Díaz in A. Tresandi Blanco, v zadevi T‑439/12 pa sprva F. González Díaz in P. Herrero Prieto, nato F. González Díaz in A. Tresandi Blanco,
tožeča stranka v zadevah T‑427/10 in T‑439/12,
Trenzas y Cables de Acero PSC, SL s sedežem v Santanderju (Španija), ki jo v zadevi T‑428/10 zastopata F. González Díaz in A. Tresandi Blanco, v zadevi T‑441/12 pa sprva F. González Díaz in P. Herrero Prieto, nato F. González Díaz in A. Tresandi Blanco,
tožeča stranka v zadevah T‑428/10 in T‑441/12,
Global Steel Wire, SA s sedežem v Cerdanyoli del Vallés (Španija), ki jo v zadevi T‑429/10 zastopata F. González Díaz in A. Tresandi Blanco, v zadevi T‑438/12 pa sprva F. González Díaz in P. Herrero Prieto, nato F. González Díaz in A. Tresandi Blanco,
tožeča stranka v zadevah T‑429/10 in T‑438/12,
proti
Evropski komisiji, ki jo v zadevah T‑426/10, T‑427/10, T‑429/10 in od T‑438/12 do T‑441/12 zastopajo V. Bottka, F. Castillo de la Torre in C. Urraca Caviedes, agenti, skupaj z L. Ortizem Blancom in A. Lamadridom de Pablom, odvetnikoma, v zadevi T‑428/10 pa V. Bottka in F. Castillo de la Torre, skupaj z L. Ortizem Blancom in A. Lamadridom de Pablom,
tožena stranka,
zaradi predloga za razglasitev ničnosti in spremembo Sklepa Komisije C(2010) 4387 final z dne 30. junija 2010 v zvezi s postopkom na podlagi člena 101 PDEU in člena 53 Sporazuma EGP (zadeva COMP/38344 – Jeklo za prednapenjanje), spremenjenega s Sklepom Komisije C(2010) 6676 final z dne 30. septembra 2010 in s Sklepom Komisije C(2011) 2269 final z dne 4. aprila 2011, ter dopisa generalnega direktorja Generalnega direktorata Komisije za konkurenco z dne 25. julija 2012,
SPLOŠNO SODIŠČE (šesti senat),
v sestavi S. Frimodt Nielsen (poročevalec), predsednik, F. Dehousse in A. M. Collins, sodnika,
sodni tajnik: J. Palacio González, glavni administrator,
na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne 9. julija 2015,
izreka naslednjo
Sodbo(1)
[…]
Pravo
[…]
II – Tretji niz zadev
[…]
B – Dopustnost tožb
539 Komisija je z ugovori izpodbijala dopustnost tretjega niza zadev. Odločanje o ugovorih, ki jih tožeče stranke izpodbijajo, je bilo združeno z odločanjem o utemeljenosti.
540 Spomniti je treba, da vsako pisno izraženo mnenje institucije Unije še ni odločba, zoper katero je mogoče vložiti ničnostno tožbo na podlagi člena 263, prvi odstavek, PDEU, če ne more imeti pravnih učinkov ali če ni namenjeno temu, da bi imelo take učinke (glej v tem smislu sodbi z dne 27. marca 1980, Sucrimex in Westzucker/Komisija, 133/79, EU:C:1980:104, točke od 15 do 19, in z dne 27. septembra 1988, Združeno kraljestvo/Komisija, 114/86, EU:C:1988:449, točke od 12 do 15).
541 Prav tako ni akt, zoper katerega je mogoče vložiti tožbo na podlagi člena 263, četrti odstavek, PDEU, katerikoli dopis organa Unije, ki je poslan kot odgovor na predlog naslovnika tega dopisa (glej v tem smislu sklep z dne 27. januarja 1993, Miethke/Parlament, C‑25/92, EU:C:1993:32, točka10).
542 V skladu z ustaljeno sodno prakso pa so ukrepi, ki povzročijo zavezujoče pravne učinke, ki lahko vplivajo na interese tretjih oseb, tako da bistveno spremenijo njihov pravni položaj, akti, ki so lahko predmet tožbe v smislu člena 263 PDEU (glej sodbi z dne 11. novembra 1981, IBM/Komisija, 60/81, EU:C:1981:264, točka 9 in navedena sodna praksa, in z dne 17. aprila 2008, Cestas/Komisija, T‑260/04, EU:T:2008:115, točka 67 in navedena sodna praksa).
543 Dalje, preučiti je treba vsebino ukrepa, za katerega se zahteva razglasitev ničnosti, da se ugotovi, ali je ta ukrep lahko predmet ničnostne tožbe na podlagi člena 263 PDEU, ker oblika, v kateri je bil sprejet, glede tega načeloma ni pomembna (glej sodbi z dne 11. novembra 1981, IBM/Komisija, 60/81, EU:C:1981:264, točka 9 in navedena sodna praksa, in z dne 17. aprila 2008, Cestas/Komisija, T‑260/04, EU:T:2008:115, točka 68 in navedena sodna praksa).
544 Samo akt, s katerim organ Unije nedvoumno in dokončno opredeli svoje stališče v obliki, iz katere je mogoče določiti njegovo naravo, je odločba, ki je lahko predmet tožbe na podlagi člena 263 PDEU, če ta odločba ni zgolj potrditev prejšnjega akta (glej v tem smislu sodbo z dne 26. maja 1982, Nemčija in Bundesanstalt für Arbeit/Komisija, 44/81, EU:C:1982:197, točka 12).
545 V skladu z ustaljeno sodno prakso tožba zoper akt, s katerim se zgolj potrdi neka druga dokončna odločba, ni dopustna. Šteje se, da akt zgolj potrjuje neko prejšnjo odločbo, če v primerjavi s prejšnjo odločbo ne vsebuje nobenega novega elementa in če položaj naslovnika tega prejšnjega akta pred njegovo izdajo ni bil znova preučen (sodbe z dne 7. februarja 2001, Inpesca/Komisija, T‑186/98, EU:T:2001:42, točka 44, z dne 22. maja 2012, Sviluppo Globale/Komisija, T‑6/10, neobjavljena, EU:T:2012:245, točka 22, in z dne 2. oktobra 2014, Euro-Link Consultants in European Profiles/Komisija, T‑199/12, neobjavljena, EU:T:2014:848, točka 40).
546 Vendar potrditvenega značaja akta ni mogoče presojati le glede na njegovo vsebino v primerjavi z vsebino prejšnje odločbe, ki jo potrjuje. Presoditi je namreč treba tudi značaj akta glede na naravo predloga, na katerega se s tem aktom odgovarja (sodbe z dne 7. februarja 2001, Inpesca/Komisija, T‑186/98, EU:T:2001:42, točka 45, z dne 22. maja 2012, Sviluppo Globale/Komisija, T‑6/10, neobjavljena, EU:T:2012:245, točka 23, in z dne 2. oktobra 2014, Euro-Link Consultants in European Profiles/Komisija, T‑199/12, neobjavljena, EU:T:2014:848, točka 41).
547 Natančneje, če je akt odgovor na predlog, v katerem so navedena nova bistvena dejstva in s katerim je uprava pozvana, naj ponovno preizkusi prejšnjo odločbo, se za ta akt ne more šteti, da je zgolj potrditveni akt, če je v njem odločeno o teh dejstvih in v primerjavi s prejšnjo odločbo vsebuje nov element (sodbe z dne 7. februarja 2001, Inpesca/Komisija, T‑186/98, EU:T:2001:42, točka 46; Sviluppo Globale/Komisija, T‑6/10, neobjavljena, EU:T:2012:245, točka 24, in Euro-Link Consultants in European Profiles/Komisija, T‑199/12, neobjavljena, EU:T:2014:848, točka 42).
548 V skladu z ustaljeno sodno prakso lahko obstoj novih bistvenih dejstev upraviči predložitev predloga za ponovni preizkus prejšnje odločbe, ki je postala dokončna. Če predlog za ponovni preizkus dokončne odločbe temelji na novih bistvenih dejstvih, mora zadevna institucija to odločbo ponovno preizkusiti. Po ponovnem preizkusu mora institucija izdati novo odločbo, katere zakonitost se po potrebi lahko izpodbija pred sodiščem Unije. Če pa predlog za ponovni preizkus ne temelji na novih bistvenih dejstvih, instituciji ni treba ugoditi temu predlogu (glej sodbe z dne 7. februarja 2001, Inpesca/Komisija, T‑186/98, EU:T:2001:42, točki 47 in 48 in navedena sodna praksa, z dne 22. maja 2012, Sviluppo Globale/Komisija, T‑6/10, EU:T:2012:245, točka 24, in z dne 2. oktobra 2014, Euro-Link Consultants in European Profiles/Komisija, T‑199/12, neobjavljena, EU:T:2014:848, točka 43).
549 Tožba zoper odločbo o zavrnitvi ponovnega preizkusa odločbe, ki je postala dokončna, se razglasi za dopustno, če se izkaže, da predlog dejansko temelji na novih bistvenih dejstvih. Če pa se ugotovi, da predlog ne temelji na takih dejstvih, se tožba zoper odločbo, s katero se je predlog za ponovni preizkus zavrnil, razglasi za nedopustno (glej sodbi z dne 7. februarja 2001, Inpesca/Komisija, T‑186/98, EU:T:2001:42, točka 49 in navedena sodna praksa, in z dne 2. oktobra 2014, Euro-Link Consultants in European Profiles/Komisija, T‑199/12, neobjavljena, EU:T:2014:848, točka 44).
550 V zvezi z vprašanjem, po katerih merilih je treba dejstva šteti za „nova“ in „bistvena“, iz sodne prakse izhaja, da za to, da je neko dejstvo mogoče šteti za „novo“, zanj niti stranka niti uprava ob sprejetju prejšnje odločbe nista vedeli ali nista mogli vedeti (glej sodbi z dne 7. februarja 2001, Inpesca/Komisija, T‑186/98, EU:T:2001:42, točka 50 in navedena sodna praksa, in z dne 2. oktobra 2014, Euro-Link Consultants in European Profiles/Komisija, T‑199/12, neobjavljena, EU:T:2014:848, točka 45).
551 Za to, da se neko dejstvo šteje za „bistveno“, pa mora biti zadevno dejstvo tako, da lahko bistveno spremeni položaj vlagatelja prvotnega predloga, na podlagi katerega je bila izdana dokončna odločba (glej sodbi z dne 7. februarja 2001, Inpesca/Komisija, T‑186/98, EU:T:2001:42, točka 51 in navedena sodna praksa, in z dne 2. oktobra 2014, Euro-Link Consultants in European Profiles/Komisija, T‑199/12, neobjavljena, EU:T:2014:848, točka 46).
552 O dopustnosti teh tožb je treba presoditi ob upoštevanju te sodne prakse, saj se nanašajo na dopis z dne 25. julija 2012.
553 Najprej je treba ugotoviti, da je generalni direktor zavrnitev drugih predlogov utemeljil z dopisom z dne 25. julija 2012, in sicer z enakimi razlogi kot jih je kolegij komisarjev potrdil v izpodbijanem sklepu.
554 Generalni direktor je tako v obravnavani zadevi ugotovil, da je iz elementov, ki so jih tožeče stranke predložile po sprejetju izpodbijanega sklepa, razvidno, da se je njihov finančni položaj v primerjavi s položajem, ki ga je Komisija upoštevala, ko je sprejela sklep o tem, da so sposobne plačati kazen, po potrebi s pomočjo kreditnih institucij, izboljšal.
555 Glede drugega razloga iz izpodbijanega sklepa, in sicer možnosti obrnitve na delničarje, ki so pravne in fizične osebe, je generalni direktor enako menil, da smrt g. Rub., ki je nastopila med preizkusom drugih predlogov, ni bistvena, ker so njegovo osebno premoženje podedovali njegovi dediči.
556 Čeprav Komisija ne more trditi, da lahko podjetje utemelji vložitev novega predloga za presojo njegove plačilne sposobnosti le s poslabšanjem finančnega položaja, pa je treba vseeno ugotoviti, da to podjetje, kadar je edina dejanska sprememba, ki je predmet presoje Komisije v trenutku, ko presoja o plačilni sposobnosti nekega podjetja, izboljšanje njegove plačilne sposobnosti, Komisiji ne more predlagati, naj ponovno preizkusi svoje prejšnje stališče. V takem položaju torej odločba Komisije, s katero je zavrnila ta predlog za ponovno presojo, ni akt, zoper katerega je mogoče vložiti tožbo.
557 Zato je treba, kadar mora uprava odločiti o predlogu za ponovni preizkus prejšnje odločbe, razlikovati med preizkusom dejanskega in pravnega položaja zadevne osebe in preizkusom prejšnje odločbe. Uprava mora z vidika preizkusa položaja zadevne osebe svojo odločbo ponovno preizkusiti, le kadar ugotovi, da se je pravni ali dejanski položaj zadevne osebe bistveno spremenil. Če pa ni bistvene spremembe pravnih ali dejanskih okoliščin, upravi ni treba opraviti ponovnega preizkusa svoje odločbe in sprejetje stališča, da se v takih okoliščinah zavrne predlog za ponovni preizkus, ni odločilno, zato je treba tožbo zoper tako stališče zavrniti kot nedopustno, saj je vložena zoper akt, zoper katerega ni mogoče vložiti tožbe. Vendar je presoja uprave, da zadevna oseba ni predložila nobenega novega dejstva in ni dokazala bistvene spremembe svojega dejanskega in pravnega položaja, lahko predmet nadzora sodišča Unije.
558 Zato je treba preučiti, ali se je finančni položaj tožečih strank, kot trdi Komisija, v primerjavi s položajem, ki ga je Komisija upoštevala ob sprejetju izpodbijanega sklepa, izboljšal, kar tožeče stranke prerekajo.
559 Najprej je treba spomniti, da je Komisija pri sprejetju izpodbijanega sklepa lahko upoštevala položaj tožečih strank, kot je izhajal iz zadnjih letnih računovodskih izkazov, ki so se nanašali na leto 2009 (glej točko 518 zgoraj). Poleg tega so tožeče stranke v podporo drugim predlogom predložile več dokazov glede svojega finančnega položaja (glej točko 532 zgoraj). Prvi dokazi so bili predloženi hkrati s temi predlogi, torej julija 2011, in so se nanašali na začetek leta 2011. Obravnavanje drugih predlogov je trajalo skoraj eno leto, v času katerega je Komisija zaprosila za informacije in jih tudi pridobila, tako da se je generalni direktor v dopisu z dne 25. julija 2012 oprl na finančne podatke iz konca leta 2011.
560 Tožeče stranke pa v podporo svoji trditvi, da se je njihov položaj po sprejetju izpodbijanega sklepa poslabšal, ne primerjajo podatkov iz konca leta 2011, torej najnovejših podatkov v času odločanja generalnega direktorja, s podatki iz leta 2009, torej s podatki, ki jih je Komisija upoštevala v izpodbijani odločbi, ampak primerjajo podatke iz začetka leta 2011 s podatki iz leta 2008, to je iz leta, ko je bila gospodarska kriza najhujša.
561 Vendar je treba ugotoviti, da je iz primerjave med položajem tožečih strank, kakršen je bil julija 2012, s položajem iz leta 2009, ki ga je upoštevala Komisija v izpodbijanem sklepu, razvidno občutno izboljšanje. Podatkov, ki jih je v zvezi s tem predložila Komisija, pa tožeče stranke ne izpodbijajo.
562 Čeprav se je tako skupni znesek glob z obrestmi iz 54,26 milijona EUR leta 2010 povišal na 58,6 milijona EUR konec leta 2011, pa se je skupni letni promet družbe GSW v istem obdobju povišal iz 543 milijonov EUR na 823 milijonov EUR. Razmerje med zneskom glob in letnim prometom družbe GSW se je tako iz 10 % na dan sprejetja izpodbijanega sklepa znižalo na 7,1 % na dan odločitve generalnega direktorja.
563 Ugotoviti je treba, da je v tem istem obdobju razmerje med zneskom glob in vrednostjo skupnega premoženja družb GSW in TQ ostalo stabilno in je nihalo med 6 in 7 %.
564 Čeprav je res, da se je kapital tožečih strank med letoma 2009 in 2011 znižal iz 212 milijonov EUR na 196 milijonov EUR, zaradi česar se je tudi razmerje med skupnim zneskom glob in kapitalom rahlo poslabšalo, in sicer s 26 % na 30 %, pa je treba vseeno upoštevati napovedi, ki so jih tožeče stranke predložile Komisiji, da bo kapital leta 2015 244 milijonov EUR, torej bo višji od tistega, ki je bil zabeležen leta 2009.
565 V istem obdobju se je napoved donosnosti družbe GSW bistveno izboljšala. Družba GSW je tako po petih zaporednih letih, v katerih je bil rezultat pozitiven, leta 2009 beležila izgubo. Napovedi rezultatov za leti 2010 in 2011 sta bili podani konec leta 2009, in sicer izguba v višini 6 milijonov EUR in 5 milijonov EUR. Vendar so bili dejanski rezultati višji od teh napovedi, in sicer dobiček v višini 1 milijona EUR leta 2010 in v višini 25 milijonov EUR leta 2011. Prav tako, čeprav je bil „earnings before interest, taxes, depreciation, and amortization“ (dobiček pred obrestmi, davki in amortizacijo, EBITDA) leta 2009 20 milijonov EUR, je bil leta 2010 51 milijonov EUR in leta 2011 90 milijonov EUR. Profil tveganja družbe GSW, sestavljen iz razmerja med njenim neto dolgom, z ali brez glob, na eni strani in EBITDA na drugi, se je med letoma 2009 in 2011 občutno izboljšal.
566 Poleg tega se je med letoma 2009 in 2011 izboljšala tudi likvidnost, saj so se gibljiva sredstva z 51 milijonov EUR leta 2010 zmanjšala na 42 milijonov EUR leta 2011. Čeprav je bil rezultat Altmannovega Z-score testa, kazalca nevarnosti stečaja glede na pretekle podatke, leta 2009 skrb zbujajoč (0,59 brez glob in 0,44 z globami), leta 2011 ni bil več (1,35 brez glob in 1,29 z globami), pri čemer je prag za industrijo 1,23.
567 Nazadnje, leta 2009 je bil skupni znesek bančnih kreditov družbe GSW višji od 160 milijonov EUR, od katerih 22 milijonov EUR leta 2011 ni bilo uporabljenih, bančni dolgovi družbe v znesku 3 milijard EUR, od česar je bilo približno 2 % glob, pa so se uspešno prestrukturirali.
568 Tožeče stranke ne izpodbijajo pravilnosti teh finančnih podatkov. Navajajo namreč le druge primerjave, ki se nanašajo na podatke iz drugih let. V zvezi s tem Komisija iz razlogov, navedenih zgoraj v točki 559, upravičeno trdi, da je treba za presojo vprašanja razvoja položaja tožečih strank na dan dopisa z dne 25. julija 2012 primerjati položaj, ki je prevladoval konec leta 2009 in ki se je upošteval v izpodbijanem sklepu, na eni strani in položaj na dan, ko je generalni direktor 25. julija 2012 napisal dopis, na drugi. Ugotoviti pa je treba, da se je med tema datumoma finančni položaj tožečih strank bistveno izboljšal.
569 Iz ugotovitev, navedenih zgoraj v točkah 556 in 557, sledi, da dejstva, ki jih tožeče stranke navajajo v drugih predlogih, ne morejo bistveno spremeniti presoje o njihovi plačilni sposobnosti iz izpodbijanega sklepa. Zato dopis z dne 25. julija 2012 ni odločilen in je treba tožbe iz tretjega niza zadev (zadeve od T‑438/12 do T‑441/12) zoper navedeni dopis zavreči kot nedopustne.
570 Iz vsega navedenega sledi, da je treba vse te tožbe zavrniti.
Iz teh razlogov je
SPLOŠNO SODIŠČE (šesti senat)
razsodilo:
1. Tožbe se zavrnejo.
2. Družbam Moreda-Riviere Trefilerías, SA, Trefilerías Quijano, SA, Trenzas y Cables de Acero PSC, SL in Global Steel Wire, SA se naloži plačilo stroškov.
Frimodt Nielsen | Dehousse | Collins |
Razglašeno na javni obravnavi v Luxembourgu, 2. junija 2016.
Podpisi