SODBA SODIŠČA PRVE STOPNJE (četrti senat)
z dne 11. julija 2007(*)
„Znamka Skupnosti – Postopek z ugovorom – Prijava besedne znamke Skupnosti LURA-FLEX – Prejšnje nacionalne figurativne znamke, ki vsebujejo besedo ‚flex‘ – Prepozna vložitev prevodov dokumentacije, ki izkazuje ugled prejšnjih znamk, pri odboru za pritožbe – Dolžnost odbora za pritožbe, da preuči potrebo po upoštevanju prevedenih dokumentov“
V zadevi T-192/04,
Flex Equipos de Descanso, S.A., s sedežem v Madridu (Španija), ki jo je najprej zastopal R. Ocquet, nato I. Valdelomar Serrano, odvetnika,
tožeča stranka,
proti
Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT), ki ga zastopata S. Laitinen in G. Schneider, zastopnika,
tožeča stranka,
druga stranka v postopku pred odborom za pritožbe UUNT, intervenientka pred Sodiščem prve stopnje, je bila
Leggett & Platt, Inc., s sedežem v Carthageu, Missouri (Združene države), ki jo zastopata G. Cronin in S. Castley, solicitors, in G. Hollingworth, barrister,
zaradi tožbe zoper odločbo prvega odbora za pritožbe UUNT z dne 18. marca 2004 (zadeva R 333/2003‑1), v zvezi s postopkom z ugovorom med družbama Flex Equipos de Descanso, S.A. in Leggett & Platt, Inc.,
SODIŠČE PRVE STOPNJE EVROPSKIH SKUPNOSTI (četrti senat),
v sestavi H. Legal, predsednik, Wiszniewska-Białecka, sodnica, in E. Moavero Milanesi, sodnik,
sodna tajnica: K. Pocheć, administratorka,
na podlagi tožbe, ki je bila vložena v sodnem tajništvu Sodišča prve stopnje 28. maja 2004,
na podlagi odgovorov UUNT in intervenientke, vloženih v sodnem tajništvu Sodišča prve stopnje 29. oktobra 2004,
na podlagi odločanja v odsotnosti strank z obravnave, razpisane za 14. junij 2006,
na podlagi odločitve o ponovnem odprtju ustnega postopka z dne 30. aprila 2007,
na podlagi stališč, ki so jih stranke predložile v roku, ki ga je določilo Sodišče prve stopnje, glede ugotovitev, ki zanje za namene tega spora izhajajo iz sodbe Sodišča z dne 13. marca 2007 v zadevi UUNT proti Kaul (ARCOL/CAPOL), C‑29/05 P, ZOdl. str., I‑2213),
izreka naslednjo
Sodbo
Pravni okvir
1 V členu 8(1), (2) in (5) Uredbe Sveta (ES) št. 40/94 z dne 20. decembra 1993 o znamki Skupnosti (UL 1994, L 11, str. 1), kot je bila spremenjena, je določeno:
„1. Ob ugovoru imetnika prejšnje znamke se znamka, za katero je vložena prijava, ne registrira v naslednjih primerih:
[…]
(b) če zaradi enakosti ali podobnosti s prejšnjo znamko in enakosti ali podobnosti blaga ali storitev, ki jih označujejo znamke, obstaja verjetnost zmede v javnosti na ozemlju, na katerem je varovana prejšnja znamka; verjetnost zmede zajema verjetnost povezovanja s prejšnjo znamko.
2. Za namen odstavka 1 izraz ‚prejšnje znamke‘ pomeni:
(a) znamke naslednje vrste z datumom zahtev za registracijo, ki predhodi datumu zahteve za registracijo znamke Skupnosti, ob upoštevanju, če je to primerno, predhodnih pravic, ki se zahtevajo v zvezi s to znamko;
[...]
(ii) znamke, registrirane v državi članici […]
[…]
(c) znamke, ki so na dan vložitve zahteve za registracijo znamke Skupnosti […], ki je v državi članici znana v smislu izraza ‚znan‘ v členu 6 bis Pariške konvencije.
[…]
5. Poleg tega znamka ob ugovarjanju imetnika prejšnje znamke v smislu odstavka 2 ne bo registrirana, če je enaka ali podobna prejšnji znamki in naj bi bila registrirana za blago ali storitve, ki niso podobne tistim, za katere je registrirana prejšnja znamka […], če ima prejšnja nacionalna znamka ugled v zadevni državi članici, in če bi uporaba znamke, za katero je vložena prijava, brez upravičenega razloga izkoristila ali oškodovala razlikovalni značaj ali ugled prejšnje znamke.
Dejansko stanje
2 Družba Leggett & Platt, Inc. je 12. aprila 2000 vložila prijavo za skupnostno registracijo besednega znaka LURA-FLEX za proizvode iz razredov 6 in 20 Nicejskega aranžmaja o mednarodni klasifikaciji blaga in storitev zaradi registracije znamk z dne 15. junija 1957, kot je bil revidiran in spremenjen, ki ustrezajo naslednjemu opisu:
– razred 6: „Vzmeti za pohištvo, postelje, posteljno opremo, oblazinjeno pohištvo, žimnice in sedeže, deli in sestavni deli za vse navedene proizvode“;
– razred 20: „Pohištvo, oblazinjeno pohištvo in sedeži, vse navedeno vključujoč vzmeti; postelje; posteljna oprema razen posteljnega perila; žimnice; divani“.
3 Prijava znamke Skupnosti je bila vložena v angleščini in objavljena v Biltenu znamk Skupnosti št. 13/01 z dne 5. februarja 2001.
4 Družba Fábricas Lucía Antonio Betere, S. A. Flabesa je 3. maja 2001 vložila ugovor zoper registracijo prijavljene znamke Skupnosti na podlagi člena 42 Uredbe št. 40/94.
5 Družba Flabesa je svoj ugovor vložila na podlagi dveh prejšnjih figurativnih znamk, registriranih v Španiji 21. septembra 1998 pod številkama 2147658 oziroma 2147672, ki ustrezata naslednjemu prikazu:
6 Znamka št. 2147658 je bila registrirana za naslednje proizvode iz razreda 6: „navadne kovine in njihove zlitine, kovinski gradbeni materiali, prenosne kovinske zgradbe, neelektrični kovinski materiali, ključavničarski izdelki in drobni kovinski predmeti, kovinske cevi, trezorji, kovinski proizvodi, ki jih ne obsegajo drugi razredi, rude, kovinski okviri za posteljno opremo, posteljna kolesca iz kovine“.
7 Znamka št. 2147672 označuje naslednje proizvode iz razreda 20: „postelje, žimnice in vzglavne blazine iz volne, volneni in slamnati odpadki, konjska žima in podobne snovi, mešane žimnice z elastičnimi vzmetmi, vzglavne blazine in žimnice iz kavčuka, pena in vse vrste poliuretanskih pen; zibelke, divani; slamnate žimnice z lesom in vzmetmi z železnim ogrodjem; pogradi, nočne omarice, zibelke, pohištvo za kampiranje in plažo, vse vrste pohištva, vključno s kovinskim pohištvom, zložljivim pohištvom, pisarniškim pohištvom, žimnicami s kovinskimi in cevastimi vzmetmi, napihljivimi žimnicami, ki niso za medicinske namene, žimnicami in vzmetnicami za posteljno opremo, posteljni okviri (iz lesa); posteljna oprema, razen posteljnega perila; instalacije za posteljno opremo (nekovinske), posteljna kolesca, nekovinska; vzmetnice za postelje, bolniške postelje; vodne postelje, ki niso za medicinske namene, pohištvo, ogledala, okvirji, izdelki, ki jih ne obsegajo drugi razredi, iz lesa, plute, trsa, rogoza, vrbovega protja, roževine, kosti, slonovine, ribje kosti, želvovine, jantarja, biserne matice, morske pene in nadomestkov vseh teh snovi ali iz umetnih snovi“.
8 Ugovor je bil vložen zoper vse proizvode, zahtevane s prijavo znamke, in je temeljil na vseh izdelkih, ki jih označujeta prejšnji nacionalni znamki.
9 V skladu s členom 115(5) Uredbe št. 40/94 je družba Flabesa ugovor vložila v angleščini, ki je tako postala jezik postopka z ugovorom na podlagi člena 115(6).
10 Oddelek za ugovore je z dopisom z dne 29. avgusta 2001 družbi Flabesa določil štirimesečni rok, do 29. decembra 2001, da v podporo svojemu primeru vloži dejstva, dokaze in navedbe, in ob tem poudaril, da morajo biti vsi dokumenti vloženi v jeziku postopka z ugovorom ali v njegovem prevodu. V zvezi s tem je UUNT pojasnil, da se prav tako zahteva tak prevod vseh dokumentov ali potrdil, ki so bili že vloženi v drugem jeziku, in da ne bo upošteval dokumentov, ki ne bodo prevedeni v jezik postopka z ugovorom.
11 Družba Flabesa je v vlogi z dne 20. decembra 2001 predlagala, naj se prijava znamke Skupnosti zavrne na podlagi člena 8(1)(b) in 8(5) Uredbe št. 40/94.
12 Družba Flabesa je trdila, da zaradi enakosti izdelkov, ki jih označujeta nasprotujoča si znaka, in zaradi njune precejšnje vidne, fonetične in pomenske podobnosti, vsaj v obliki verjetnosti povezovanja s prejšnjima znamkama obstaja verjetnost zmede, ki jo povečuje ugled prejšnjih znamk.
13 Družba Flabesa je menila, da je zato treba uporabiti tudi člen 8(5) Uredbe št. 40/94 glede tistih zahtevanih proizvodov v prijavi znamke, ki niso podobni proizvodom, ki jih označujeta prejšnji znamki.
14 Družba Flabesa je v oporo svojim trditvam vložila naslednje dokumente v španščini, ne da bi predložila prevod v jezik postopka z ugovorom:
– sodbo španskega vrhovnega sodišča z dne 13. julija 1999, s katero je bila potrjena zavrnitev prijave za registracijo besede „goliatflex“ zaradi verjetnosti zmede s prejšnjo splošno znano besedno znamko FLEX;
– izpiske s svoje spletne strani;
– druge odločbe , s katerimi se priznava ugled znamk FLEX;
– potrdila, ki so jih izdale gospodarske zbornice iz Barcelone, Madrida, Bilbaja in Valencije;
– poročilo in potrdilo oglaševalske agencije;
– zapriseženo izjavo svojega zastopnika o ugledu svojih znamk ter seznam znamk, trgovskih imen ter gospodarskih obratov, katerih firma vsebuje besedi „flex“ in „multielastic“;
– izpiske štirih oglasov;
– izjavo o stroških oglaševanja in tržne promocije;
– katalog proizvodov.
15 Družba Leggett & Platt je s priporočenim dopisom z dne 24. aprila 2002 ugovarjala, da teh dokazil ni mogoče upoštevati, ker niso bila prevedena v jezik postopka z ugovorom.
16 Družba Flabesa je z dopisom z dne 9. avgusta 2002 predložila prevod zadevnih dokumentov v ta jezik in znova predlagala zavrnitev prijave znamke, primarno na podlagi člena 8(1)(b) Uredbe št. 40/94 in podredno na podlagi njenega člena 8(5).
17 Družba Flabesa je poleg tega pojasnila, da jo je 31. decembra 1999 kupila družba Flex Equipos de Descanso skupaj z vsemi njenimi upravičenji, pravicami in obveznostmi, vključujoč zahtevke, ki jih je podala pri UUNT kot ugovarjajoča stranka, in da je pri slednjem vložila pooblastili za skupno zastopanje s strani obeh družb.
18 Oddelek za ugovore je z dopisom z dne 30. avgusta 2002 družbi Leggett & Platt posredoval pripombe ugovarjajoče stranke, s pojasnilom, da novih trditev ni več mogoče predložiti.
19 Kljub enakosti ali podobnosti med obravnavanimi proizvodi je oddelek za ugovore z odločbo št. 715/2003 z dne 24. marca 2003 ugovor zavrnil zaradi razlik med nasprotujočimi si znaki.
20 Oddelek za ugovore je pojasnil, da bi ta ugotovitev lahko bila drugačna, če bi se ugovarjajoča stranka pravočasno uspešno sklicevala na velik razlikovalni učinek svojih prejšnjih znamk zaradi njihove razširjene uporabe in predložila potrebne prevode upoštevnih dokazov. Ker tega ni storila, njenih navedb in predloženih dokazov ni bilo mogoče upoštevati.
21 Ugovarjajoča stranka je 5. maja 2003 to odločbo napadla pred odborom za pritožbe z očitkom, da oddelek za ugovore ni sprejel dokazov o ugledu njenih prejšnjih znamk, čeprav so bili dokazi in njihovi prevodi vloženi skupaj z odgovorom na trditve družbe Leggett & Platt, s katerimi je slednja zanikala razlikovalni učinek njenih prejšnjih znamk in njun velik razlikovalni učinek, ki izhaja iz njunega ugleda.
22 Prvi odbor za pritožbe UUNT je to pritožbo zavrnil z odločbo z dne 18. marca 2004 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba).
23 Prvi odbor za pritožbe UUNT se je strinjal s tem, da je oddelek za ugovore zavrnil dokaze in dodatno dokumentacijo o ugledu prejšnjih znamk ugovarjajoče stranke, ker teh elementov v nasprotju s pravilom 17(2) Uredbe Komisije (ES) št. 2868/95 z dne 13. decembra 1995 za izvedbo Uredbe Sveta (ES) št. 40/94 o znamki Skupnosti (UL L 303, str. 1) ni predložila v jeziku postopka z ugovorom in da se zaradi take opustitve družba Legget & Platt ni mogla braniti.
24 Odbor za pritožbe je nadalje menil, da je oddelek za ugovore pravilno ugotovil, da zaradi obstoječih razlik med nasprotujočimi si znaki ni verjetnosti zmede.
25 Končno je odbor za pritožbe glede na to, da se nasprotujoči si znaki ne morejo šteti za podobne, zavrnil trditve ugovarjajoče stranke na podlagi člena 8(5) Uredbe št. 40/94, ker ta v določenem roku ni niti predložila dokaza o ugledu svojih prejšnjih znamk niti dokazala, kako bi uporaba znamke Skupnosti, za katero je vložena prijava, družbi Leggett & Platt omogočila, da brez upravičenega razloga izkoristi razlikovalni značaj ali ugled prejšnjih znamk ali jih oškoduje.
Postopek in predlogi strank
26 Tožeča stranka je 28. maja 2004 zadevno tožbo vložila v sodno tajništvo Sodišča prve stopnje na podlagi člena 63 Uredbe št. 40/94.
27 Stranke se obravnave, razpisane za 14. junij 2006, niso udeležile.
28 Ustni postopek je bil na podlagi sklepa z dne 30. aprila 2007 ponovno odprt, zato da bi stranke lahko predstavile svoje morebitne pripombe po razglasitvi sodbe Sodišča z dne 13. marca 2007 v zadevi UUNT proti Kaul, (C-29/05 P, ZOdl. str., I‑2213).
29 Tožeča stranka Sodišču prve stopnje predlaga, naj:
– razveljavi in spremeni izpodbijano odločbo v delu, v katerem so zavrnjeni predloženi dokazi in v delu, v katerem je zavrnjen njen ugovor;
– zadevo vrne UUNT in mu naloži, naj zavrne registracijo znamke LURA‑FLEX za vse zahtevane proizvode;
– UUNT naloži plačilo stroškov postopka.
30 UUNT in družba Leggett & Platt, intervenientka pred Sodiščem prve stopnje, Sodišču prve stopnje predlagata, naj:
– drugi tožbeni predlog tožeče stranke zavrže kot nedopustnega;
– tožbo zavrne;
– tožeči stranki naloži plačilo stroškov.
Pravo
Dopustnost drugega tožbenega predloga tožeče stranke
31 UUNT in družba Leggett & Platt trdita, da je drugi tožbeni predlog tožeče stranke nedopusten, saj z njim Sodišču prve stopnje predlaga, naj UUNT naloži zavrnitev registracije znamke Skupnosti, za katero je vložena prijava, čeprav taka naložitev obveznosti ni v pristojnosti Sodišča prve stopnje.
32 Sodišče prve stopnje opozarja, da mora v skladu z ustaljeno sodno prakso v okviru tožbe, vložene pred sodnim organom Skupnosti, zoper odločbo odbora za pritožbe UUNT slednji v skladu s členom 233 ES in členom 63(6) Uredbe št. 40/94 storiti vse potrebno, da izvrši morebitno razveljavitveno sodbo sodnega organa Skupnosti.
33 Sodišče prve stopnje torej ni pristojno za dajanje navodil UUNT. Ta mora v vsakem posameznem primeru izpeljati posledice iz izreka in obrazložitve sodbe Sodišča prve stopnje (sodba z dne 31. januarja 2001 v zadevi Mitsubishi HiTec Paper Bielefeld proti UUNT (Giroform), T-331/99, Recueil, str. II-433, točka 33).
34 Drugi tožbeni predlog tožeče stranke, naj Sodišče prve stopnje UUNT naloži zavrnitev registracije znamke Skupnosti, za katero je bila vložena prijava, za vse v prijavi znamke zahtevane proizvode, je torej treba zavreči kot nedopusten.
Utemeljenost
35 Tožeča stranka se v oporo svoji tožbi najprej sklicuje na dve bistveni kršitvi postopka. V zvezi s tem primarno trdi, da je odbor za pritožbe kršil pravilo 18(2) in pravilo 22(4) Uredbe št. 2868/95, in podredno, da ji je bila kršena pravica do zaslišanja.
36 Tožeča stranka nadalje zatrjuje, da je odbor za pritožbe napačno uporabil člen 8(1)(b) Uredbe št. 40/94, ker je menil, da verjetnost zmede ne obstaja, in ker je zmotno zavrnil uporabo člena 8(5) te uredbe.
Kršitev pravila 18(2) in pravila 22(4) Uredbe št. 2868/95
– Trditve strank
37 Tožeča stranka trdi, da je odbor za pritožbe kršil pravilo 18(2) in pravilo 22(4) Uredbe št. 2868/95, s tem da ni sprejel dokazov o ugledu njenih prejšnjih znamk, ker niso bili prevedeni v jezik postopka v roku, ki ga je določil oddelek za ugovore.
38 Medtem ko pravilo 18(2) UUNT zavezuje, da ugovarjajočo stranko pozove, naj v roku dveh mesecev odpravi določene pomanjkljivosti, za katere je ugotovil, da jih ugovor vsebuje, naj bi mu pravilo 22(4) dopuščalo, da ugovarjajočo stranko pozove, naj v roku, ki ji ga določi, predloži v jezik postopka z ugovorom prevedene dokaze in druga dokazila o rabi prejšnjih znamk, ki so bila predložena v drugem jeziku.
39 Namesto da je zgolj vstavil običajni odstavek v svoj dopis z dne 29. avgusta 2001, bi oddelek za ugovore torej moral tožečo stranko formalno pozvati, naj s predložitvijo prevoda odpravi ugotovljeno pomanjkljivost ali ji določiti rok za odpravo te napake, po tem ko je družba Leggett & Platt nanjo opozorila.
40 Kot izhaja iz točke 44 sodbe Sodišča prve stopnje z dne 13. junija 2002 v zadevi Chef Revival ZDA proti UUNT – Massagué Marín (Chef) (T‑232/00, Recueil, str. II‑2749), kadar v oporo ugovoru niso predloženi dokazi, dokumenti ali prevod v jezik postopka v roku, prvotno določenem v ta namen ali podaljšanem na podlagi pravila 71(1) Uredbe št. 2868/95, oddelek za ugovore lahko bodisi zavrne ugovor kot neutemeljen bodisi, kot v obravnavanem primeru, izda odločbo o ugovoru na podlagi dokazov, s katerimi razpolaga, v skladu s pravilom 20(3) Uredbe št. 2868/95, vendar le pod pogojem, da upošteva vse predložene dokaze.
41 V vsakem primeru bi bilo treba dokaze, ki jih je predložila tožeča stranka, za namene uporabe člena 8(1)(b) Uredbe št. 40/94 šteti vsaj kot dokaz velikega razlikovalnega učinka prejšnjih znamk na podlagi njihove uporabe.
42 UUNT in družba Leggett & Platt odgovarjata, da mora na podlagi pravila 17(2) Uredbe št. 2868/95 ugovarjajoča stranka predložiti prevod dokazov o ugledu prejšnjih znamk bodisi v roku enega meseca po poteku roka za ugovor bodisi, kot v obravnavanem primeru, v roku, ki ga določi Urad na podlagi pravila 16(3), v skladu s pravilom 20(2).
43 Tožeča stranka pa do končnega datuma 29. decembra 2001, ki ga je UUNT zakonito določil, ni predložila angleškega prevoda dokaza o ugledu njenih prejšnjih znamk. Oddelek za ugovore in odbor za pritožbe naj bi torej pravilno zavrnila preizkusiti v španščini predložene dokaze glede pravic tožeče stranke, ki naj bi izhajale iz člena 8(5) Uredbe št. 40/94.
44 V nasprotju s trditvami tožeče stranke naj izpodbijana odločba ne bi mogla biti razveljavljena, ker naj bi pravilo 18(2) UUNT nalagalo dolžnost, da ugovarjajočim strankam da priložnost, da v novem roku, ki ga UUNT določi, dopolnijo predložene dokaze.
45 Pravilo 18 naj bi se nanašalo na dopustnost ugovora, na kar UUNT pazi po uradni dolžnosti, in ne na dolžnost dostaviti prevod v jezik postopka, določeno v pravilu 17(2), kršitev katerega pomeni neizpolnitev vsebinskega pogoja in je enakovredna nepredložitvi dokazov o obstoju dejstev, na katerih temelji ugovor (sodba Chef, točka 40 zgoraj, točka 44, in sodba Sodišča prve stopnje z dne 30. junija 2004 v zadevi GE Betz proti UUNT, Atofina Chemicals (BIOMATE), T-107/02, ZOdl., str.II-1845, točka 70).
46 Končno, pravila 22(4) naj v obravnavanem primeru ne bi bilo mogoče uporabiti, ker se nanaša zgolj na dokaz o rabi prejšnjih znamk, ki se zahteva samo v primeru, da so te registrirane več kot pet let in ko prijavitelj znamke Skupnosti od ugovarjajoče stranke zahteva, v nasprotju z dejstvi v obravnavani zadevi, dokaz o tej rabi.
– Presoja Sodišča prve stopnje
47 Pravilo 16(3) Uredbe št. 2868/95 določa, da se lahko dokazi o ugledu znamk, na katerih temelji ugovor, če niso bili predloženi skupaj z ugovorom ali naknadno, predložijo po začetku postopka o ugovoru v roku, ki ga določi Urad v skladu s pravilom 20(2) Uredbe št. 2868/95.
48 Poleg tega pravilo 17 iste uredbe glede jezikov postopka z ugovorom v odstavku 2 določa, da če, kot v obravnavanem primeru, dokazi v podporo ugovoru niso vloženi v jeziku postopka z ugovorom, mora ugovarjajoča stranka predložiti prevod tega dokaza v ta jezik v roku, ki ga določi UUNT v skladu s pravilom 16(3).
49 Iz tega izhaja, da bi morala tožeča stranka oddelku za ugovore predložiti prevode dokazov o ugledu svojih prejšnjih znamk do 29. decembra 2001, to je pred iztekom roka za predložitev dejstev, dokazov in navedb, ki ji je bil določen v skladu s pravilom 20(2) in za katere meni, da so potrebni za podporo njenemu ugovoru.
50 Iz dvojnega napotila, iz pravila 16(3) na pravilo 20(2) po eni strani in iz pravila 17(2) na pravilo 16(3) po drugi strani, namreč izhaja, da je bilo rok, ki ga je na podlagi pravila 20(2) določil oddelek za ugovore za vložitev podrobnih podatkov o dejstvih, dokazih in navedbah v podporo ugovoru, prav tako mogoče uporabiti glede prevodov dokazov o ugledu prejšnjih znamk tožeče stranke v jezik postopka z ugovorom.
51 V zvezi s tem je treba opozoriti, da je oddelek za ugovore s svojim dopisom z dne 29. avgusta 2001 tožečo stranko izrecno opozoril, da morajo biti vsi dokumenti vloženi v jeziku postopka z ugovorom, to je v angleščini, ali prevedeni v ta jezik in da je treba prevesti tudi vse dokumente ali potrdila, ki so bila že vložena v drugem jeziku, s pojasnilom, da ne bo upošteval dokazil, ki ne bodo prevedena v jezik postopka z ugovorom.
52 Čeprav je tožeča stranka 20. decembra 2001 pri oddelku za ugovore pravilno vložila podrobne podatke o dejstvih, dokazih in navedbah v oporo svojemu ugovoru, je takrat dokaze in dodatno dokumentacijo o ugledu svojih prejšnjih znamk vložila zgolj v španščini. Tožeča stranka je šele 9. avgusta 2002, po izteku štirimesečnega roka, ki ga je določil oddelek za ugovore, predložila prevod teh dokazov v angleščino, jezik postopka z ugovorom.
53 Tožeča stranka zaman trdi, da je oddelek za ugovore kršil pravilo 18(2) in pravilo 22(4) Uredbe št. 2868/95, s tem da ni upošteval predloženih prevodov, ne da bi predhodno tožečo stranko posebej pozval, naj odpravi ugotovljeno pomanjkljivost in predloži prevode ali ji določil poseben rok za odpravo pomanjkljivosti, po tem ko je družba Leggett & Platt na pomanjkljivost opozorila.
54 Po eni strani pravila 18(2), v skladu s katerim UUNT obvesti ugovarjajočo stranko o pomanjkljivostih ugovora in jo pozove, naj jih odpravi v nepodaljšljivem roku dveh mesecev, v obravnavanem sporu ni mogoče uporabiti niti po analogiji, ker se nanaša na razloge za nedopustnost ugovora (sodba Chef, točka 40 zgoraj, točka 36).
55 Zakonske zahteve glede vložitve dejstev, dokazov in navedb ter dodatne dokumentacije v oporo ugovoru, skupaj z njihovimi prevodi v jezik postopka z ugovorom, predstavljajo pogoje za preizkus utemeljenosti ugovora (sodba Chef, točka 40 zgoraj, točki 37 in 52).
56 Oddelku za ugovore tožeče stranke tako nikakor ni bilo treba opozoriti na pomanjkljivost, da ni vložila prevoda dokaza o ugledu svojih prejšnjih znamk, ker nevložitev takega prevoda ni v nasprotju z nobeno določbo Uredbe št. 40/94 ali Uredbe št. 2868/95, kot določa pravilo 18(2) slednje uredbe (sodba BIOMATE, točka 45 zgoraj, točka 70).
57 UUNT po drugi strani ni kršil pravila 22(4), ki mu dopušča, da ugovarjajočo stranko pozove, naj v roku, ki ga je določil, predloži v jezik postopka prevedene dokaze o rabi prejšnjih znamk v smislu člena 43(2) ali (3) Uredbe št. 40/94, ki so bili predloženi v drugem jeziku.
58 Slednja določba, ki ugovarjajoči stranki omogoča, da na zahtevo prijavitelja dokaže, da se je prejšnja znamka, na kateri temelji ugovor, resno in dejansko uporabljala v obdobju petih let pred objavo prijave znamke Skupnosti, se v obravnavanem primeru očitno ne more uporabiti.
59 Od tožeče stranke, katere prejšnje znamke so bile registrirane šele leta 1998, se ne more zahtevati, da dokaže petletno uporabo pred datumom objave prijave znamke Skupnosti, ker je do slednje prišlo 5. februarja 2001.
60 Tožeča stranka v nobenem primeru ni ustrezno zaprosila za ugodnost iz pravila 71 Uredbe št. 2868/95, v skladu s katerim lahko UUNT, če je to v danih okoliščinah upravičeno, odobri podaljšanje roka, ki ga je določil, če takšno podaljšanje zahteva zadevna stranka, zahteva pa je oddana pred pretekom prvotnega roka.
61 Ker je tožeča stranka oddelku za ugovore prevode dokazov in dodatne dokumentacije o ugledu svojih prejšnjih znamk v jezik postopka predložila prepozno, se šteje, kot da dokazov ni predložila pravočasno v smislu člena 74(2) Uredbe št. 40/94, tako da jih UUNT v skladu z isto določbo lahko spregleda.
62 Zgoraj navedeni člen daje odboru za pritožbe, kateremu so, kot v obravnavanem primeru, predložena dejstva in dokazi, ki so bili prepozno vloženi pri oddelku za ugovore, široko diskrecijsko pravico pri odločanju, ali bo ta dejstva in dokaze upošteval ali ne, svojo odločitev pa mora obrazložiti (sodba v zadevi UUNT proti Kaul, točka 28 zgoraj, točki 43 in 63) in strankam predhodno omogočiti, da o tem vprašanju podajo svoja stališča.
63 Upoštevanje dejstev in dokazov je lahko zlasti upravičeno takrat, kadar lahko po eni strani prepozno predloženi dokazi že od začetka zelo vplivajo na izid ugovora, in po drugi strani, kadar faza postopka, v kateri je prišlo do te prepozne predložitve, in njegove okoliščine ne nasprotujejo upoštevanju teh dejstev in dokazov (sodba v zadevi UUNT proti Kaul, točka 28 zgoraj, točka 44).
64 Taka možnost, ki jo ima odbor za pritožbe, objektivno prispeva k preprečevanju registracije znamk, katerih uporaba bi se lahko nato uspešno izpodbijala v postopku za razveljavitev ali v postopku zaradi kršitve pravic (sodba v zadevi UUNT proti Kaul, točka 28 zgoraj, točka 48).
65 Člen 62(1) Uredbe št. 40/94 daje odboru za pritožbe poleg tega pristojnost, da v celoti na novo preizkusi pravno in dejansko utemeljenost ugovora (sodba v zadevi UUNT proti Kaul, točka 28 zgoraj, točka 57), s tem da določa, da lahko odbor za pritožbe izvršuje katerokoli pooblastilo v pristojnosti oddelka UUNT, ki je izdal odločbo, ki je predmet pritožbe.
66 V obravnavanem primeru odbor za pritožbe ni takoj sprejel prevodov dokazov in dodatne dokumentacije, ki jo je vložila tožeča stranka, da bi izkazala ugled svojih prejšnjih znamk zgolj zato, ker jih zaradi prepozne vložitve pri oddelku za ugovore po uradni dolžnosti ni bilo mogoče upoštevati. Odbor za pritožbe je tako presodil, da nima diskrecijske pravice v zvezi z morebitnim upoštevanjem spornih dokazov.
67 Iz tega izhaja, da je odbor za pritožbe, s tem da je takoj odklonil izvrševanje svoje diskrecijske pravice glede tega, ali je treba upoštevati dokaze in dodatno dokumentacijo o ugledu prejšnjih znamk tožeče stranke, napačno uporabil pravo.
68 Glede upoštevanja spornih dokazov je mogoče pripomniti, da je oddelek za ugovore izrecno poudaril, da bi lahko ugotovil, da obstaja verjetnost zmede med nasprotujočimi si znaki, če bi se tožeča stranka v rokih sklicevala na razlikovalni učinek svojih prejšnjih znamk zaradi njihove razširjene uporabe ter vložila prevode, potrebne za ugotovitev tega velikega razlikovalnega učinka.
69 Iz izpodbijane odločbe poleg tega izhaja, da odbor za pritožbe okoliščine, da tožeča stranka ni predložila dokaza o ugledu svojih prejšnjih znamk v določenem roku, ni štel za nepomembno.
70 Glede faze postopka, v kateri so bili vloženi dokazi, je treba še poudariti, da je tožeča stranka oddelku za ugovore jezikovne prevode predložila 9. avgusta 2002, 5. marca 2003 pa je vložila pritožbo pri odboru za pritožbe, ki je izpodbijano odločbo izdal 18. marca 2004.
71 V teh okoliščinah iz spisa ne izhaja, da bi časovna stiska lahko bila ovira za odbor za pritožbe, da ni upošteval prevodov dokazov o ugledu prejšnjih znamk, na katerih je temeljil ugovor.
72 Iz zgoraj navedenega izhaja, da je izpodbijana odločba nezakonita in jo je zato treba razveljaviti, ne da bi bilo treba preizkusiti druge tožbene razloge, na katere se sklicuje tožeča stranka.
Stroški
73 V skladu s členom 87(2) Poslovnika Sodišča prve stopnje se neuspeli stranki naloži plačilo stroškov, če so bili ti priglašeni.
74 Ker UUNT ni uspel, saj je bila izpodbijana odločba razveljavljena, se mu naloži plačilo stroškov tožeče stranke, kot jih je ta priglasila.
75 Ker intervenientka s svojimi predlogi ni uspela, nosi svoje stroške.
Iz teh razlogov je
SODIŠČE PRVE STOPNJE (četrti senat)
razsodilo:
1) Odločba prvega odbora za pritožbe Urada za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT) z dne 18. marca 2004 (zadeva R 333/2003‑1) se razveljavi.
2) UUNT nosi svoje stroške in stroške, ki jih je priglasila tožeča stranka.
3) Intervenientka nosi svoje stroške.
Legal | Wiszniewska-Białecka | Moavero Milanesi |
Razglašeno na javni obravnavi v Luxembourgu, 11. julija 2007.