SODBA SPLOŠNEGA SODIŠČA (šesti senat)
z dne 6. junija 2013(*)
„Model Skupnosti – Postopek za ugotovitev ničnosti – Model Skupnosti, ki predstavlja urne številčnice – Prejšnji neregistrirani modeli – Razlog za ničnost – Novost – Členi 4, 5 in 25(1)(b) Uredbe (ES) št. 6/2002 – Individualna narava – Drugačen celotni vtis – Členi 4, 6 in 25(1)(b) Uredbe št. 6/2002 – Prej priznana avtorska pravica – Člen 25(1)(f) Uredbe št. 6/2002“
V zadevi T‑68/11,
Erich Kastenholz, stanujoč v Troisdorfu (Nemčija), ki ga zastopa L. Acker, odvetnik,
tožeča stranka,
proti
Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT), ki ga je sprva zastopal S. Hanne, nato D. Walicka, zastopnika,
tožena stranka,
druga stranka v postopku pred odborom UUNT za pritožbe, intervenientka pred Splošnim sodiščem, je
Qwatchme A/S s sedežem v Løsningu (Danska), ki jo zastopa M. Zöbisch, odvetnik,
zaradi tožbe zoper odločbo tretjega odbora UUNT za pritožbe z dne 2. novembra 2010 (zadeva R 1086/2009‑3) v zvezi s postopkom za ugotovitev ničnosti med Erichom Kastenholzom in družbo Qwatchme A/S,
SPLOŠNO SODIŠČE (šesti senat),
v sestavi H. Kanninen (predsednik), S. Soldevila Fragoso (poročevalec) in A. Popescu, sodnika,
sodna tajnica: S. Spyropoulos, administratorka,
na podlagi tožbe, vložene v sodnem tajništvu Splošnega sodišča 25. januarja 2011,
na podlagi odgovora na tožbo, ki ga je UUNT vložil v sodnem tajništvu Splošnega sodišča 17. maja 2011,
na podlagi odgovora na tožbo, ki ga je intervenientka vložila v sodnem tajništvu Splošnega sodišča 6. maja 2011,
zaradi spremembe sestave senatov Splošnega sodišča,
na podlagi obravnave z dne 8. novembra 2012
izreka naslednjo
Sodbo
Dejansko stanje
1 Intervenientka, družba Qwatchme A/S, je 28. septembra 2006 na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 6/2002 z dne 12. decembra 2001 o modelih Skupnosti (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 13, zvezek 27, str. 142) pri Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT) vložila zahtevo za registracijo modela Skupnosti.
2 Model, katerega registracija se je zahtevala, je predstavljen v črni in beli, in sicer tako:
3 Model, naveden v točki 2 zgoraj, je bil ob vložitvi zahteve za registracijo vpisan pod številko 000602636‑0003 (v nadaljevanju: izpodbijani model). Izdelki, za katere naj bi se model uporabljal, spadajo v razred 10.07 v smislu locarnskega sporazuma z dne 8. oktobra 1968 o vzpostavitvi mednarodne klasifikacije za industrijske modele in ustrezajo opisu „urne številčnice, deli urnih številčnic, urni kazalci“.
4 Tožeča stranka, Erich Kastenholz, je 25. junija 2008 na podlagi člena 52 Uredbe št. 6/2002 pri UUNT vložila zahtevo za ugotovitev ničnosti izpodbijanega modela. Razlogi, navedeni v utemeljitev zahteve za ugotovitev ničnosti, so se po eni strani nanašali na člen 25(1)(b) Uredbe št. 6/2002, saj izpodbijani model ni izpolnjeval pogojev za varstvo iz členov 4 in 5 navedene uredbe, ker ni šlo za novost, po drugi strani pa na člen 25(1)(f) navedene uredbe, saj je izpodbijani model pomenil zlorabo številčnice, ki je bila varovana na podlagi nemške ureditve o avtorski pravici.
5 Tožeča stranka je med drugim trdila, da je bil izpodbijani model enak modelu številčnice, ki je bila varovana na podlagi nemške avtorskopravne zakonodaje, saj je bila pri njem uporabljena tehnika prekrivanja barvnih plošč „Farbfolge II, 12 Stunden im 5‑Minuten Takt“ (barvne sekvence II, 12 ur v 5‑minutnem ritmu), ki jo je umetnik Paul Heimbach predstavil in objavil med letoma 2000 in 2005 ter je v barvah ter v črni in beli predstavljena tako:
„Farbfolge II, 12 Stunden im 5‑Minuten Takt“ (v barvah)
„Farbfolge II“ (2003) (v črni in beli)
6 Umetnik Paul Heimbach naj bi iz modela „Farbfolge II, 12 Stunden im 5‑Minuten Takt“ razvil številčnico „Farbzeiger II“, ki je v črni in beli predstavljena tako:
7 Tožeča stranka je trdila tudi, da so bili modeli „Farbfolge II, 12 Stunden im 5‑Minuten Takt“, „Farbfolge II“ (2003) in „Farbzeiger II“ varovani v okviru nemške avtorskopravne zakonodaje, saj so „pomenili številčnico, ki se je s premiki kazalcev neprenehoma spreminjala in na kateri je bil vsak kazalec pritrjen na polprozorno barvno ploščo, zaradi česar so se vsakič, ko so se te plošče prekrile, ustvarile drugačne barve“.
8 Tožeča stranka je v dodatni vlogi, ki jo je 27. oktobra 2008 vložila pri oddelku UUNT za izbris, v zvezi s pogojema novosti in individualne narave iz člena 4 Uredbe št. 6/2002 trdila, da je imel izpodbijani model enake značilnosti kot model „Farbfolge II, 12 Stunden im 5‑Minuten Takt“, kakor je bil v točki 5 zgoraj predstavljen v barvah ter v črni in beli. Pri UUNT je predložila tudi dve izvirni deli Paula Heimbacha, in sicer „Farbfolge (5/17)“ (Barvna sekvenca (5/17)), ki je podpisana in datirana s februarjem 2000, ter „Farbfolge II (89/100)“ (Barvna sekvenca II (89/100)), ki je bila podpisana in datirana s septembrom 2003, obe deli pa sta bili različici modela „Farbfolge II, 12 Stunden im 5‑Minuten Takt“, na katerega se je tožeča stranka sprva sklicevala, in sta predstavljeni tako:
„Farbfolge (5/17)“
„Farbfolge II (89/100)“
9 Različne predstavitve, nadgraditve in različice modela „Farbfolge II, 12 Stunden im 5‑Minuten Takt“, kakor so navedene v točkah 5, 6 in 8 zgoraj, po eni strani pomenijo modele, ki so bili preučeni v postopku za ugotovitev ničnosti pri UUNT (v nadaljevanju: prejšnji modeli), po drugi strani pa umetniška dela, ki so bila preučena v navedenem postopku (v nadaljevanju: prej nastala umetniška dela).
10 Oddelek za izbris je z odločbo z dne 16. julija 2009 zavrnil zahtevo za ugotovitev ničnosti in ugotovil, da se izpodbijani model in prejšnji modeli razlikujejo zaradi razlik med ploščami. To ugotovitev je utemeljil s tem, da ker se po eni strani nobena postavitev, predstavljena v ustreznih prikazih izpodbijanega modela, ne pojavlja v prejšnjih modelih, ti torej ne morejo biti ovira za ugotovitev, da je izpodbijani model novost, in da se po drugi strani pri prejšnjih modelih ustvari široka paleta različnih barv, medtem ko se pri izpodbijanem modelu lahko ustvarijo največ trije barvni odtenki, zato ustvari drugačen vtis od tistega, ki se ustvari s prejšnjimi modeli, in mu je mogoče pripisati lastnost novosti. Oddelek za izbris je poleg tega pojasnil, da zaradi razlik med zadevnimi modeli izpodbijani model ni varovano delo na podlagi nemškega avtorskega prava.
11 Tožeča stranka je 25. oktobra 2009 na podlagi členov od 55 do 60 Uredbe št. 6/2002 pri UUNT vložila pritožbo zoper odločbo oddelka za izbris.
12 Tretji odbor za pritožbe je z odločbo z dne 2. novembra 2010 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba) zavrnil pritožbo in ugotovil, prvič, da je bil izpodbijani model drugačen od prejšnjih modelov, saj so se barve številčnice iz modelov, ki so v koliziji, med seboj zelo razlikovale in na seznanjenega uporabnika naredile drugačen celotni vtis. Navedel je, da je izpodbijani model zato imel individualno naravo in torej ni mogel biti enak prejšnjim modelom v smislu člena 5 Uredbe št. 6/2002. Drugič, menil je, da zaradi razlik med modeli, ki so v koliziji, izpodbijanega modela ni bilo mogoče šteti ne za reprodukcijo ne za predelavo prej nastalih umetniških del.
Predlogi strank
13 Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:
– izpodbijano odločbo razveljavi;
– zadevo vrne v ponovno presojo zaradi preučitve varstva avtorske pravice;
– UUNT naloži plačilo stroškov.
14 UUNT in intervenientka Splošnemu sodišču predlagata, naj:
– tožbo zavrne;
– tožeči stranki naloži plačilo stroškov.
15 Tožeča stranka je na obravnavi umaknila svoj drugi predlog, kar je Splošno sodišče zapisalo v zapisnik o obravnavi.
Pravo
Predlog tožeče stranke za pridobitev izvedenskega mnenja
16 Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj omogoči, da se profesor umetnosti kot izvedenec udeleži postopka, da bi se ugotovilo, da je izvirna zamisel prej nastalih umetniških del, in sicer predstavitev časa z barvami in njihovim postopnim slabljenjem, zavarovana z avtorsko pravico, in da se temu izvedencu po potrebi omogoči, da na obravnavi poda dodatna pojasnila v zvezi z izvedenskim poročilom, predstavljenim v upravnem postopku.
17 UUNT meni, da ni treba omogočiti, da se profesor umetnosti kot izvedenec udeleži postopka pred Splošnim sodiščem, saj stališča iz izvedenskega poročila niso upoštevna za potrditev, da morajo biti navedena umetniška dela zavarovana pred registracijo izpodbijanega modela.
18 Intervenientka meni, da predlog za pridobitev izvedenskega mnenja, ki ga je podala tožeča stranka, ni upošteven.
19 V zvezi s tem je treba navesti, da je Splošnemu sodišču s Poslovnikom podeljena diskrecijska pravica za odločanje, ali je treba odrediti ukrep, kot je pridobitev izvedenskega mnenja. Splošno sodišče namreč v skladu s členom 65 navedenega poslovnika pridobitev izvedenskega mnenja lahko zahteva bodisi po uradni dolžnosti bodisi na predlog ene od strank. Če so v predlogu za pridobitev izvedenskega mnenja, navedenem v tožbi, natančno navedeni razlogi, ki upravičujejo tak ukrep, mora Splošno sodišče presoditi upoštevnost tega predloga glede na predmet spora in nujnost uporabe tega ukrepa.
20 V obravnavani zadevi bi bila vloga profesorja umetnosti kot izvedenca omejena na to, da na podlagi strokovne usposobljenosti preuči dejanske okoliščine spora in o njih poda ustrezno mnenje.
21 Ugotovitev obstoja avtorskopravnega varstva izvirne zamisli umetniškega dela pa je pravna presoja, ki v okviru tega postopka ne spada v pristojnost izvedenca za umetnost.
22 Predlog tožeče stranke je zato treba zavrniti.
Dopustnost argumentov tožeče stranke, ki so prvič navedeni pred Splošnim sodiščem
23 UUNT trdi, da pojasnila tožeče stranke o dejstvih, ki se nanašajo na upoštevno področje trga, niso bila podana v postopku pred odborom za pritožbe in se ne smejo prvič navesti pred Splošnim sodiščem.
24 Tožeča stranka s temi argumenti poskuša dokazati razvoj sektorja okrasnih ur, v katerem naj bi bila številčnica, ki spreminja barve, prvič oblikovana v prejšnjih modelih, kar se tožeči stranki zdi pomembno za presojo celotnega vtisa, ki ga imajo modeli, ki so v koliziji, na uporabnika.
25 Na podlagi člena 135(4) Poslovnika s pisnimi vlogami strank ni mogoče spremeniti predmeta spora pred odborom za pritožbe. Splošno sodišče mora namreč v okviru tega spora nadzirati zakonitost odločb odborov za pritožbe. Zato preizkus Splošnega sodišča ne sme preseči dejanskega in pravnega okvira spora, kot je bil predložen pred odborom za pritožbe (glej v tem smislu in po analogiji sodbo Splošnega sodišča z dne 22. junija 2004 v zadevi Drie Mollen sinds 1818 proti UUNT – Nabeiro Silveira (Galáxia), T‑66/03, ZOdl., str. II‑1765, točka 45). Tožeča stranka poleg tega pri Splošnem sodišču ne more spremeniti predmeta spora, kot izhaja iz zahtev in trditev, ki sta jih navedli tako ona kot intervenientka (glej v tem smislu in po analogiji sodbi Sodišča z dne 26. aprila 2007 v zadevi Alcon proti UUNT, C‑412/05 P, ZOdl., str. I‑3569, točka 43, in z dne 18. decembra 2008 v zadevi Les Éditions Albert René proti UUNT, C‑16/06 P, ZOdl., str. I‑10053, točka 122).
26 V nasprotju s trditvami UUNT namen argumenta tožeče stranke ni ponovna preučitev dejanskih okoliščin spora ob upoštevanju pojasnil o dejstvih, ki so bila prvič podana pred Splošnim sodiščem, ampak gre za nadgradnjo njene argumentacije, s katero se poskuša dokazati neobstoj individualne narave izpodbijanega modela, saj naj bi bil ta reprodukcija zamisli ali novega videza, ki je bil prvič razvit v prejšnjih modelih (glej v tem smislu in po analogiji zgoraj navedeno sodbo Alcon proti UUNT, točka 40).
27 Iz spisa je res razvidno, da zgoraj navedeni argument ni bil podan pred odborom za pritožbe. Vendar je iz tožbe razvidno, da ta argument nadgrajuje argumentacijo v zvezi z neobstojem individualne narave izpodbijanega modela, v skladu s katero je ta model samo reprodukcija prejšnjih modelov, katerih zamisel ali izvirni videz naj bi spremembo ure prikazoval s spreminjanjem barv urne številčnice. Tožeča stranka pa je to argumentacijo, s katero nasprotuje možnosti, da se izpodbijanemu modelu podeli varstvo v skladu s členom 4 Uredbe št. 6/2002, ker ne gre za novost in nima individualne narave, podala že v upravnem postopku. Tožeča stranka je namreč pred oddelkom za izbris v okviru uporabe člena 4 Uredbe št. 6/2002 in pred Splošnim sodiščem v odgovoru na stališča intervenientke, ki je v njeni dodatni vlogi z dne 27. oktobra 2008, navedla, da ima izpodbijani model povsem enake značilnosti kot delo umetnika Paula Heimbacha. Pred oddelkom za pritožbe je glede uporabe člena 25(1)(b) Uredbe št. 6/2002 zatrdila tudi, da modeli, ki so v koliziji, predstavljajo dve ali tri enako pobarvane podlage in da tako dajejo enak celotni vtis. V nasprotju s trditvami UUNT te navedbe kljub svoji jedrnatosti omogočajo ugotovitev, da je bil argument, ki se nanaša na individualno naravo izpodbijanega modela, že predmet predloga za razglasitev ničnosti, ki ga je vložila tožeča stranka.
28 Ta argument je torej treba šteti za dopusten.
Utemeljenost
29 Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja tri tožbene razloge. Prvi se nanaša na kršitev členov 4 in 5 v povezavi s členom 25(1)(b) Uredbe št. 6/2002, drugi na kršitev členov 4 in 6 v povezavi s členom 25(1)(b) navedene uredbe, tretji pa na kršitev člena 25(1)(f) iste uredbe.
Prvi tožbeni razlog: kršitev členov 4 in 5 v povezavi s členom 25(1)(b) Uredbe št. 6/2002
30 Tožeča stranka meni, da se je odbor za pritožbe v izpodbijani odločbi oprl predvsem na individualno naravo izpodbijanega modela in da njegov preizkus novosti ni bil zadosten. Odbor za pritožbe naj tako teh dveh elementov ne bi jasno razločeval.
31 V zvezi s tem tožeča stranka navaja, da je pojem novosti treba razlagati objektivno in da je v skladu s členom 5 Uredbe št. 6/2002 treba ugotoviti samo, ali je izpodbijani model enak prejšnjim modelom, ki so bili javnosti dostopni, preden je bila vložena zahteva za registracijo. Poleg tega pojasnjuje, da enakosti oziroma enakosti v smislu člena 5(2) Uredbe št. 6/2002 „[razen] v nepomembnih podrobnostih“ ni mogoče primerjati z enakim celotnim vtisom, ki ga dajejo modeli, ki so v koliziji, in se preučuje zaradi presoje individualne narave izpodbijanega modela v smislu člena 6 Uredbe št. 6/2002.
32 UUNT in intervenientka izpodbijata argumente tožeče stranke.
33 V skladu s členom 4(1) Uredbe št. 6/2002 je videz izdelka varovan z modelom Skupnosti le, če je nov in ima individualno naravo.
34 V skladu s členom 5(1)(b) navedene uredbe registrirani model Skupnosti šteje za novega, če javnosti „pred datumom vložitve prijave za registracijo videza izdelka, za katerega se zahteva varstvo, ali, če se zahteva prednostna pravica, datumom prednostne pravice“ še ni bil dostopen enak model.
35 V obravnavani zadevi je iz točke 23 izpodbijane odločbe razvidno, da so bili prejšnji modeli javnosti dostopni pred 28. septembrom 2006, kar je dan, ko je bila pri UUNT vložena zahteva za registracijo izpodbijanega modela, česar stranki ne izpodbijata.
36 Odbor za pritožbe je v točki 27 izpodbijane odločbe poudaril, da sta novost in individualna narava dva ločena pogoja, ki pa se v nekem delu prekrivata. Tako je navedel, da če dva modela na seznanjenega uporabnika naredita različen celotni vtis, ju pri presoji novosti poznejšega modela ni mogoče šteti za enaka.
37 Iz člena 5(2) Uredbe št. 6/2002 je razvidno, da modela štejeta za enaka, če se njune značilnosti razlikujejo le v nepomembnih podrobnostih, to je v podrobnostih, ki niso takoj opazne in torej ne pomenijo niti majhnih razlik med navedenimi modeli. Nasprotno pa je za presojo novosti modela treba ugotoviti obstoj razlik, ki med modeli, ki so v koliziji, niso nepomembne, čeprav so majhne.
38 Kot trdi tožeča stranka, besedilo člena 6 presega besedilo člena 5 Uredbe št. 6/2002. Tako je mogoče, da razlike, ki se v okviru člena 5 ugotovijo med modeli, ki so v koliziji – še zlasti, če so majhne – ne zadostujejo za to, da bi na seznanjenega uporabnika naredile drugačen celotni vtis v smislu člena 6 Uredbe št. 6/2002. V tem primeru izpodbijani model lahko šteje za novega v smislu člena 5 Uredbe št. 6/2002, ne more pa se šteti, da ima individualno naravo v smislu člena 6 navedene uredbe.
39 Ker pa pogoj iz člena 6 Uredbe št. 6/2002 presega pogoj iz člena 5 iste uredbe, lahko drugačen celotni vtis na seznanjenega uporabnika v smislu člena 6 temelji le na obstoju objektivnih razlik med modeli, ki so v koliziji. Te morajo torej zadostovati za izpolnitev pogoja novosti iz člena 5 Uredbe št. 6/2002, kot je bilo navedeno v točki 37 zgoraj. Zato se pogoja novosti in individualne narave v nekem delu prekrivata, kot je navedel odbor za pritožbe v točki 27 izpodbijane odločbe.
40 V obravnavani zadevi modeli, ki so v koliziji, niso enaki v smislu člena 5 Uredbe št. 6/2002. Kot je namreč odbor za pritožbe navedel v točki 25 izpodbijane odločbe, je za prejšnje modele značilno postopno spreminjanje široke palete barv, katerih kombinacija in intenzivnost se z uro spreminjata, medtem ko izpodbijani model predstavlja le dva odtenka oziroma enotne barve v položajih, ki kažeta na 12. in 6. uro, ali štiri enotne odtenke v položajih, ki kažejo na druge ure, in to torej vsekakor brez spreminjanja izrazitosti odtenkov. Te podrobnosti z objektivnega vidika in neodvisno od njihovih posledic za celotni vtis, ki ga proizvod naredi na seznanjenega uporabnika, pomenijo pomembne razlike med modeli, ki so v koliziji, in omogočajo ugotovitev, da je izpodbijani model novost.
41 Te ugotovitve ne more omajati argument tožeče stranke, da je model „Farbfolge (5/17)“, predstavljen v točki 8 zgoraj, sestavljen iz dveh plošč, ki sta le napol pobarvani in ki bi torej morali imeti enak učinek kot dve polovični plošči, ki sestavljata izpodbijani model.
42 Razlike med izpodbijanim modelom in prejšnjim modelom „Farbfolge (5/17)“ namreč niso posledica tega, da so barvne plošče, ki sestavljajo vsakega od navedenih modelov, polovične plošče ali napol pobarvane cele plošče, ampak tega, kako so pobarvane. Kot je razvidno iz točke B2 odločbe oddelka za izbris, povzete v točki 10 izpodbijane odločbe, sta bili pri prejšnjih modelih „Farbfolge (5/17)“ in „Farbfolge II (89/100)“, ki sta predstavljena v točki 8 zgoraj, plošči pobarvani tako, da je izrazitost barv naraščala v smeri urinega kazalca, medtem ko sta bili pri izpodbijanem modelu plošči enotno pobarvani. Poleg tega sta ta modela sestavljena iz tretje plošče, ki je pri izpodbijanem modelu ni in ki prav tako daje vizualni učinek, ki je drugačen od vizualnega učinka izpodbijanega modela. Kot je razvidno iz točk B1 in B2 odločbe oddelka za izbris in točke 25 izpodbijane odločbe, gre za značilnosti, ki jih imajo vsi prejšnji modeli in ki omogočajo postopno spreminjanje široke palete barv, katerih kombinacija in izrazitost se s časom spreminjata. To spreminjanje je značilno za prejšnje modele in neodvisno od tega, ali so barvne plošče, ki sestavljajo vsakega od navedenih modelov, polovične, ali pa so cele, napol pobarvane plošče.
43 Odbor za pritožbe je torej v točki 25 izpodbijane odločbe pravilno ugotovil razlike med modeli, ki so v koliziji, zato je mogel presojati, ali gre pri izpodbijanem modelu za novost, in ugotoviti, da gre za novost.
44 Tožeča stranka odboru za pritožbe očita, da pri presoji novosti izpodbijanega modela na podlagi elementov iz točke 40 zgoraj, ko je ugotavljal neenakost modelov, ki so v koliziji, ni primerjal prikazov 3.1 in 3.7 navedenega modela, predstavljenega zgoraj v točki 2, z enim od prejšnjih modelov, in sicer „Farbfolge II, 12 Stunden im 5-Minuten Takt“, ki je zgoraj v točki 5 predstavljen v barvah, zato je kršil postopek. Po mnenju tožeče stranke primerjava izpodbijanega modela in prejšnjega modela „Farbfolge II, 12 Stunden im 5-Minuten Takt“ kaže, da so vse predstavitve številčnic v vseh primerih skoraj enake, edino meje med barvami so v navedenem prejšnjem modelu manj razločne.
45 Vendar je iz točke 25 izpodbijane odločbe razvidno, da je odbor za pritožbe izpodbijani model primerjal s prejšnjim modelom „Farbfolge II, 12 Stunden im 5‑Minuten Takt“, ki je v točki 5 zgoraj predstavljen v barvah, in da je pri tej primerjavi upošteval vse prikaze izpodbijanega modela. Iz navedene točke 25 je namreč razvidno, da je odbor za pritožbe ugotovil, da sta bila pri izpodbijanem modelu „na številčnici v položaju, ki kaže na 12. in 6. uro, vidna dva odtenka ali barvi“ in „štirje različni odtenki v položajih, ki kažejo na druge ure“. Ugotovil je tudi, da se lahko pri „prejšnjem modelu s premikom kazalcev ustvari široka paleta barv, katerih kombinacija in izrazitost se s časom spreminjata“. Odbor za pritožbe je torej strnjeno opisal različne prikaze prejšnjega modela „Farbfolge II, 12 Stunden im 5‑Minuten Takt“, ki je bil edini, pri katerem je bilo mogoče takoj ugotoviti, da se barve in izrazitost odtenkov spreminjajo vsakih 5 minut, in ga primerjal z izpodbijanim modelom.
46 Odbor za pritožbe je poleg tega v točki 25 izpodbijane odločbe pojasnil, da „na prejšnjih modelih v položajih, ki kažeta na 12. in 6. uro, nista bila mogoča dva odtenka ali barvi“, kar naj bi bila pomembna razlika med modeli, ki so v koliziji. Predstavitev številčnice izpodbijanega modela, ki ima eno polovico belo, drugo pa črno, pri čemer sta barvi enotni, v položaju, ki kaže na 12. uro, se razlikuje od predstavitve prvega prikaza prejšnjega modela „Farbfolge II, 12 Stunden im 5‑Minuten Takt“, ki je levo in je zgoraj v točki 5 predstavljen v barvah, kjer se postopoma kombinirajo temne barve in bela. Poleg tega, kot priznava sama tožeča stranka, izpodbijani model ne more doseči takega položaja, ki kaže na 12. uro, kot je razviden iz prejšnjega modela „Farbfolge II, 12 Stunden im 5‑Minuten Takt“. Prav tako se v nasprotju s trditvami tožeče stranke položaj, ki pri izpodbijanem modelu kaže na 6. uro, ki je predstavljen v dveh enakih odtenkih sive, razlikuje od sedmega prikaza, ki je levo, prejšnjega modela „Farbfolge II, 12 Stunden im 5‑Minuten Takt“, kjer gre za postopno kombiniranje rdeče in zelene, zaradi česar nastanejo vsaj štirje različni odtenki.
47 Iz navedenega izhaja, da je odbor za pritožbe opravil primerjavo izpodbijanega modela in prejšnjega modela „Farbfolge II, 12 Stunden im 5‑Minuten Takt“, ki je zgoraj v točki 5 predstavljen v barvah, in ugotovil, da se značilnosti modelov, ki so v koliziji, zelo razlikujejo.
48 Poleg tega tožeča stranka trdi, da bi odbor za pritožbe pri primerjavi modelov, ki so v koliziji, moral upoštevati to, da je bil izpodbijani model registriran v črni in beli, in bi zato moral ugotoviti, da barva pri presojanju novosti nima nobene vloge.
49 Ta argument je treba zavrniti kot neupošteven. Kot je bilo navedeno v točki 40 zgoraj, je odbor za pritožbe presojo glede novosti, ki je navedena v točki 27 izpodbijane odločbe, oprl na razlike, ki so bile ugotovljene pri preizkusu individualne narave izpodbijanega modela, ki je razviden iz točke 25 izpodbijane odločbe. Tako je ugotovil, da je pri prejšnjih modelih postopno premikanje plošč, ki te modele sestavljajo, lahko ustvarilo široko paleto barv, katerih kombinacija in izrazitost se s časom spreminjata, medtem ko sta pri izpodbijanem modelu le dve enotni barvi v položajih, ki kažeta na 12. in 6. uro, in štiri barve v položajih, ki kažejo na druge ure, brez spreminjanja izrazitosti. Razlogovanje odbora za pritožbe temelji torej na možnostih modelov, ki so v koliziji, za ustvarjanje neke bolj ali manj široke palete barv in trajno spreminjanje odtenkov, ne pa na razliki v barvah med njimi. Zato odboru za pritožbe v okviru presoje razlik med modeli, ki so v koliziji, ni mogoče očitati, da ni upošteval tega, da je bil izpodbijani model registriran v črni in beli in da ni ugotovil, da barva v obravnavani zadevi ni imela nobene vloge.
50 Ob upoštevanju vsega navedenega je treba ugotoviti, da je odbor za pritožbe v točki 27 izpodbijane odločbe pravilno ugotovil, da modelov, ki so v koliziji, ni mogoče šteti za enake v smislu člena 5 Uredbe št. 6/2002.
51 Prvi tožbeni razlog je zato treba zavrniti.
Drugi tožbeni razlog: kršitev členov 4 in 6 v povezavi s členom 25(1)(b) Uredbe št. 6/2002
52 Tožeča stranka po eni strani meni, da bi moral odbor za pritožbe pojem individualne narave razlagati širše in da enakosti celotnega vtisa v smislu člena 6 Uredbe št. 6/2002, ki ga dajejo modeli, ki so v koliziji, ne bi smel enačiti z enakostjo oziroma „[enakostjo] razen v nepomembnih podrobnostih“ v smislu člena 5 navedene uredbe. Po drugi strani meni, da za presojo individualne narave izpodbijanega modela ne bi smel upoštevati razlik v barvah med modeli, ki so v koliziji.
53 Tožeča stranka poleg tega trdi, da odbor za pritožbe v izpodbijani odločbi ni preučil celotnega vtisa, ki ga modeli, ki so v koliziji, naredijo na seznanjenega uporabnika, ampak se je omejil na ugotovitev, da so nekatere razlike seznanjenega uporabnika vodile k drugačni zaznavi.
54 Intervenientka trdi, da je stopnja umetnikove svobode omejena s tehničnimi zahtevami, ki se postavljajo zaradi odstranljivih barvnih folij, ki se prekrivajo in so nujno del številčnice, katere barve se spreminjajo glede na položaj kazalcev. Tako naj bi majhne razlike zadostovale za ugotovitev individualne narave izpodbijanega modela.
55 V skladu s členom 6(1)(b) Uredbe št. 6/2002 je individualno naravo v primeru registriranega modela Skupnosti treba presojati glede na celotni vtis, ki ga naredi na seznanjenega uporabnika, ki se mora razlikovati od celotnega vtisa, ki ga na takega uporabnika naredi videz izdelka, ki je bil javnosti dostopen pred datumom vložitve prijave za registracijo, ali, če se zahteva prednostna pravica, pred datumom prednostne pravice. Člen 6(2) Uredbe št. 6/2002 določa, da se pri tej presoji upošteva stopnja svobode oblikovalca pri razvijanju modela.
56 V zvezi s tem je treba pojasniti, da odbor za pritožbe v nasprotju z navedbami tožeče stranke enakega celotnega vtisa, ki ga modeli, ki so v koliziji, naredijo v smislu člena 6 Uredbe št. 6/2002, ni enačil z enakostjo oziroma „[enakostjo] razen v nepomembnih podrobnostih“ v smislu člena 5 navedene uredbe. Odbor za pritožbe je v točki 25 izpodbijane odločbe ugotovil razlike med modeli, ki so v koliziji, in sicer, da je pri prejšnjih modelih mogoče doseči več barvnih kombinacij in njihove izrazitosti, v točki 26 izpodbijane odločbe pa je ugotovil, da so po mnenju seznanjenega uporabnika te razlike dovolj velike, da ustvarijo drugačen celotni vtis.
57 Seznanjeni uporabnik je v skladu s sodno prakso oseba, ki je posebno pazljiva in ima nekaj znanja o prej nastalih umetniških delih, torej o prejšnjih modelih, ki se nanašajo na zadevni izdelek in so bili na voljo na dan vložitve izpodbijanega modela (sodbi Splošnega sodišča z dne 18. marca 2010 v zadevi Grupo Promer Mon Graphic proti UUNT – PepsiCo (Okrogel promocijski izdelek), T‑9/07, ZOdl., str. II‑981, točka 62, in z dne 9. septembra 2011 v zadevi Kwang Yang Motor proti UUNT – Honda Giken Kogyo (motor z notranjim izgorevanjem), T‑11/08, neobjavljena v ZOdl., str. 23).
58 Pojem „uporabnik“ pomeni, da zadevna oseba izdelek, ki je zaščiten z modelom, uporablja v skladu z namenom tega izdelka (sodba Splošnega sodišča z dne 22. junija 2010 v zadevi Shenzhen Taiden proti UUNT – Bosch Security Systems (Komunikacijska naprava), T‑153/08, ZOdl., str. II‑2517, točka 46, in zgoraj navedena sodba Motor z notranjim izgorevanjem, točka 24).
59 Oznaka „seznanjen“ poleg tega kaže na to, da uporabnik, ne da bi bil snovalec ali tehnični strokovnjak, pozna različne modele, ki obstajajo v zadevnem sektorju, ima nekaj znanja o sestavnih delih, ki jih ti modeli običajno vsebujejo, in je zaradi zanimanja za zadevne izdelke izkazal relativno visoko stopnjo pozornosti pri njihovi uporabi (zgoraj navedeni sodbi Komunikacijska naprava, točka 47, in Motor z notranjim izgorevanjem, točka 25).
60 V obravnavani zadevi je iz točke 10 izpodbijane odločbe razvidno, da je oddelek za izbris menil, da je seznanjeni uporabnik oseba, ki pozna modele ur. Tožeča stranka pred odborom za pritožbe te ugotovitve ni izpodbijala. V skladu s sodno prakso sta odločba oddelka za izbris in njena obrazložitev del okvira, v katerem je bila sprejeta izpodbijana odločba, to je okvira, ki ga tožeča stranka pozna in ki sodišču omogoča, da v celoti opravi nadzor zakonitosti nad utemeljenostjo presoje individualne narave zadevnega modela (glej v tem smislu sodbo Splošnega sodišča z dne 6. oktobra 2011 v zadevi Industrias Francisco Ivars proti UUNT – Motive (Mehanski reduktor hitrosti), T‑246/10, neobjavljena v ZOdl., točka 20). Zato je treba ugotoviti, da je mnenje seznanjenega uporabnika, kot ga je opredelil oddelek za izbris in ki ga je odbor za pritožbe upošteval pri ugotovitvi, da so razlike med modeli, ki so v koliziji, dovolj velike, da lahko ustvarijo drugačen celotni vtis in da se zato potrdi individualna narava izpodbijanega modela.
61 V nasprotju z navedbami tožeče stranke odbor za pritožbe pri presoji individualne narave izpodbijanega modela ni upošteval razlike v barvah modelov, ki so v koliziji. Kot je bilo navedeno v točki 49 zgoraj, je odbor za pritožbe presojo oprl na to, da je pri prejšnjih modelih postopno pomikanje plošč, iz katerih so bili sestavljeni, lahko ustvarilo široko paleto barv, katerih kombinacija in izrazitost se s časom spreminjata, medtem ko sta pri izpodbijanem modelu le dve enotni barvi v položajih, ki kažeta na 12. in 6. uro, in štiri barve v položajih, ki kažejo na druge ure, brez spreminjanja intenzivnosti. Razlogovanje odbora za pritožbe temelji torej na možnostih modelov, ki so v koliziji, za ustvarjanje neke bolj ali manj široke palete barv in trajno spreminjanje odtenkov, ne pa na razliki v barvah med njimi.
62 Tudi če bi se, kot navaja tožeča stranka, razlike med modeli, ki so v koliziji, lahko štele za majhne, jih bo seznanjeni uporabnik zlahka opazil. V zvezi s tem je treba opozoriti, da je pri presoji o tem, ali ima model individualno naravo, treba upoštevati naravo izdelka, za katerega se model uporablja ali v katerega je vključen, še zlasti pa industrijski sektor, v katerega spada (zgoraj navedena sodba Komunikacijska naprava, točka 43). V obravnavani zadevi je treba ugotoviti, da so urne številčnice, deli urnih številčnic in urni kazalci namenjeni nošenju ure na vidnem mestu na zapestju in da bo seznanjeni uporabnik njihovemu videzu namenil posebno pozornost. Pozorno jih bo namreč preučil in bo torej lahko ugotovil, kot je navedeno v točki 56 zgoraj, da je pri prejšnjih modelih mogoče doseči več barvnih kombinacij kot pri izpodbijanem modelu in, drugače od izpodbijanega modela, večjo intenzivnost barv. Ker je za seznanjenega uporabnika izgled navedenih proizvodov zelo pomemben, teh razlik, tudi če se predpostavi, da so majhne, ne bo štel za zanemarljive.
63 Zato je treba ugotoviti, da je odbor za pritožbe pravilno ugotovil, da razlike, navedene v točki 56 zgoraj, pomembno vplivajo na celotni vtis, ki ga dajejo modeli, ki so v koliziji, tako da po mnenju seznanjenega uporabnika dajejo drugačen celotni vtis.
64 Tožeča stranka poleg tega trdi, da je modele urnih številčnic mogoče reproducirati na številne načine ali jih predstaviti na skoraj neskončno načinov in da je torej ustvarjalec izpodbijanega modela imel možnost, da ne ponovi izvirne zamisli prejšnjih modelov, ki se je takrat pojavila prvič, in sicer prikaz teka časa s spreminjanjem barv.
65 Odbor za pritožbe je v točki 22 izpodbijane odločbe poudaril, da je stopnja svobode ustvarjalca omejena le z nujnostjo spremljanja in prikazovanja spremembe ure.
66 Intervenientka je v odgovor na vprašanje Splošnega sodišča, postavljeno na obravnavi, pojasnila, da z argumenti v zvezi s stopnjo svobode ustvarjalca ob upoštevanju tega, da je po njenem mnenju ta omejena iz tehničnih razlogov, želi izpodbijati presojo odbora za pritožbe v zvezi s tem in to je bilo zabeleženo v zapisniku z obravnave.
67 Ker je bila intervenientka uspešna glede vprašanja obstoja podobnosti med modeli, ki so v koliziji, ki se v tej zadevi izpodbija, je upravičena, da na podlagi člena 134(2), drugi pododstavek, Poslovnika Splošnega sodišča poda svoj predlog, ki se nanaša na spremembo izpodbijane odločbe glede stopnje svobode ustvarjalca, ki ima pomembno vlogo pri presoji individualne narave izpodbijanega modela (glej po analogiji sodbo Splošnega sodišča z dne 15. oktobra 2008 v zadevi Powerserv Personalservice proti UUNT – Manpower (MANPOWER), T‑405/05, ZOdl., str. II‑2883, točka 24). Te ugotovitve ne omaje sama formalna okoliščina, da intervenientka v vlogah ni izrecno zahtevala spremembe izpodbijane odločbe (glej po analogiji sodbo Splošnega sodišča z dne 14. septembra 2011 v zadevi Olive Line International proti UUNT – Knopf (O‑live), T‑485/07, neobjavljena v ZOdl., točka 65).
68 Vendar v nasprotju s trditvami intervenientke stopnja svobode ustvarjalca v obravnavani zadevi ni omejena. Kot je razvidno iz točke 3 zgoraj, izdelki, za katere je bil izpodbijani model registriran, ustrezajo temu opisu: „urne številčnice, deli urnih številčnic, urni kazalci“. Ta opis je zelo splošen, saj ne vsebuje podrobnosti glede vrste ur ali tega, kako prikazujejo čas. Intervenientka zato ne more trditi, da je svoboda ustvarjalca omejena iz tehničnih razlogov.
69 Zato je treba pritrditi ugotovitvi odbora za pritožbe, da je stopnja svobode ustvarjalca omejena le z nujnostjo spremljanja in prikazovanja spremembe ure.
70 Argument tožeče stranke, da ustvarjalec izpodbijanega modela ne bi smel reproducirati izvirne zamisli prejšnjih modelov, je treba zavrniti kot neutemeljen. Možnosti oblikovanja urne številčnice so res skoraj neomejene in med drugim vključujejo številčnice, katerih barva ali barve se spreminjajo. Nekateri modeli so lahko kompleksnejše oblikovani, kot velja za prejšnje modele, pri katerih je ura predstavljena z barvami ali barvnimi odtenki, ki se ustvarjajo s prekrivanjem enobarvnih plošč ali polovičnih plošč, ki uporabniku omogočajo, da uro odčita glede na stanje navedenih barv ali njihovih odtenkov. Oblika prejšnjih modelov je zasnovana tako, da izrazitost barv s ploščo narašča ali se zmanjšuje.
71 Izpodbijani model ima manj kompleksno urno številčnico, ki spreminja barve in ki se, kot je navedeno v točki 62 zgoraj, po mnenju seznanjenega uporabnika od prejšnjih modelov razlikuje po pomembnih in ne nezanemarljivih značilnostih videza številčnice. Zato se ne more šteti za reprodukcijo prejšnjih modelov ali izvirno zamisel, ki naj bi bila pri njih prvič razvita.
72 Poleg tega je treba poudariti, da kot je razvidno iz členov 1 in 3 Uredbe št. 6/2002, se z modelom načeloma varuje videz izdelka ali dela izdelka, ne pa izrecno zamisel, ki je nastala pri sami stvaritvi. Tožeča stranka zato ne more trditi, da se ji na podlagi prejšnjih modelov priznava varstvo zamisli za prejšnje modele, in sicer urne številčnice, ki omogočajo, da se ura odčita glede na barve plošč, ki jo sestavljajo.
73 Ob upoštevanju vsega navedenega je treba drugi tožbeni razlog zavrniti.
Tretji tožbeni razlog: kršitev člena 25(1)(f) Uredbe št. 6/2002
74 Tožeča stranka meni, da odbor za pritožbe ni upošteval tega, da so prejšnji modeli umetniška dela, ki so varovana z nemško avtorskopravno zakonodajo, katerih osnovna zamisel, in sicer predstavitev časa z barvami in njihovo različno intenzivnostjo, je bila brez dovoljenja uporabljena v izpodbijanem modelu.
75 Poleg tega meni, da odbor za pritožbe ni upošteval izvedenskega poročila, ki ga je napisal strokovnjak za dela Paula Heimbacha, kar pa je vendarle upoštevno za ugotovitev obsega varstva, ki se zagotavlja z avtorsko pravico.
76 Najprej je treba ugotoviti, kot je razvidno iz upravnega spisa, da je bilo izvedensko poročilo predloženo po poteku roka, določenega za ta namen, in je torej odbor za pritožbe moral presoditi njegovo dopustnost.
77 Poudariti je treba tudi, kot je navedeno v točki 21 zgoraj, da izvedenec ne more opraviti pravne presoje obsega varstva, ki se zagotavlja z avtorsko pravico, in obstoja kršitve navedene pravice.
78 Zato je pravilno, da odbor za pritožbe ni upošteval pravnih ugotovitev iz izvedenskega poročila, ki ga je tožeča stranka predložila v upravnem postopku.
79 Glede kršitve avtorske pravice, s katero so varovani prejšnji modeli in jo zatrjuje tožeča stranka, je treba ugotoviti, da se v skladu s členom 25(1)(f) Uredbe št. 6/2002 model Skupnosti lahko razglasi za ničnega le, če pomeni nedovoljeno uporabo dela, ki je avtorskopravno varovano v državi članici. Tako se imetnik avtorske pravice lahko sklicuje na to varstvo takrat, ko lahko v skladu s pravom države članice, ki mu je varstvo podelila, prepove to uporabo navedenega modela.
80 Tožeča stranka kljub določbam nacionalnega prava, na katere se je sklicevala v točki 39 tožbe, v obravnavani zadevi ni izkazala obsega varstva avtorske pravice v Nemčiji, zlasti v zvezi z vprašanjem, ali varstvo avtorske pravice na podlagi nemškega prava prepoveduje nedovoljeno reprodukcijo zamisli prej nastalih umetniških del, ne da bi se omejilo na varstvo zunanjega videza ali potez navedenih del.
81 Kot je odbor za pritožbe navedel v točki 32 izpodbijane odločbe, v skladu z mednarodnimi sporazumi na področju varstva avtorske pravice, katerih podpisnica je Nemčija, varstvo avtorske pravice obsega zunanji videz ali poteze dela, ne pa zamisli.
82 Ob upoštevanju navedenega je treba tretji tožbeni razlog in zato tožbo v celoti zavrniti.
Stroški
83 V skladu s členom 87(2) Poslovnika Splošnega sodišča se neuspeli stranki naloži plačilo stroškov, če so bili ti priglašeni. Tožeča stranka ni uspela, zato se ji v skladu s predlogi UUNT in intervenientke naloži plačilo stroškov.
Iz teh razlogov je
SPLOŠNO SODIŠČE (šesti senat)
razsodilo:
1. Tožba se zavrne.
2. Erichu Kastenholzu se naloži plačilo stroškov.
Kanninen | Soldevila Fragoso | Popescu |
Razglašeno na javni obravnavi v Luxembourgu, dne 6. junija 2013.
Podpisi