Zadeva T‑68/11

Erich Kastenholz

proti

Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT)

„Model Skupnosti – Postopek za ugotovitev ničnosti – Model Skupnosti, ki predstavlja urne številčnice – Prejšnji neregistrirani modeli – Razlog za ničnost – Novost – Členi 4, 5 in 25(1)(b) Uredbe (ES) št. 6/2002 – Individualna narava – Drugačen celotni vtis – Členi 4, 6 in 25(1)(b) Uredbe št. 6/2002 – Prej priznana avtorska pravica – Člen 25(1)(f) Uredbe št. 6/2002“

Povzetek – Sodba Splošnega sodišča (šesti senat) z dne 6. junija 2013

1.      Sodni postopek – Ukrepi procesnega vodstva – Izvedensko mnenje – Diskrecijska pravica Splošnega sodišča

(Poslovnik Splošnega sodišča, člen 65)

2.      Znamka Skupnosti – Tožbeni postopek – Tožba, vložena pri sodišču Unije – Sprememba predmeta spora pred odborom za pritožbe – Nedopustnost

(Poslovnik Splošnega sodišča, člen 135(4))

3.      Modeli Skupnosti – Pogoji za varstvo – Prekrivanje pogojev novosti in individualne narave

(Uredba Sveta št. 6/2002, člena 5 in 6)

4.      Modeli Skupnosti – Razlogi za ničnost – Neobstoj individualne narave – Model, ki na seznanjenega uporabnika ne naredi celotnega vtisa, ki se razlikuje od celotnega vtisa, ki ga naredi prejšnji model – Seznanjeni uporabnik – Pojem

(Uredba Sveta št. 6/2002, člena 6 in 25(1)(b))

1.      Splošnemu sodišču je s Poslovnikom podeljena diskrecijska pravica za odločanje, ali je treba odrediti ukrep, kot je pridobitev izvedenskega mnenja. Splošno sodišče namreč v skladu s členom 65 navedenega poslovnika pridobitev izvedenskega mnenja lahko zahteva bodisi po uradni dolžnosti bodisi na predlog ene od strank. Če so v predlogu za pridobitev izvedenskega mnenja, navedenem v tožbi, natančno navedeni razlogi, ki upravičujejo tak ukrep, mora Splošno sodišče presoditi upoštevnost tega predloga glede na predmet spora in nujnost uporabe tega ukrepa.

(Glej točko 19.)

2.      Na podlagi člena 135(4) Poslovnika Splošnega sodišča s pisnimi vlogami strank ni mogoče spremeniti predmeta spora pred odborom za pritožbe pri Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli). Splošno sodišče mora namreč nadzirati zakonitost odločb odborov za pritožbe. Zato preizkus Splošnega sodišča ne sme preseči dejanskega in pravnega okvira spora, kot je bil predložen pred odborom za pritožbe. Tožeča stranka poleg tega pri Splošnem sodišču ne more spremeniti predmeta spora, kot izhaja iz zahtev in trditev, ki sta jih navedli tako ona kot druga stranka.

(Glej točko 25.)

3.      Iz člena 5(2) Uredbe št. 6/2002 o modelih Skupnosti je razvidno, da modela štejeta za enaka, če se njune značilnosti razlikujejo le v nepomembnih podrobnostih, to je v podrobnostih, ki niso takoj opazne in torej ne pomenijo niti majhnih razlik med navedenimi modeli. Nasprotno pa je za presojo novosti modela treba ugotoviti obstoj razlik, ki med modeli, ki so v koliziji, niso nepomembne, čeprav so majhne.

Besedilo člena 6 presega besedilo člena 5 Uredbe št. 6/2002. Tako je mogoče, da razlike, ki se v okviru člena 5 ugotovijo med modeli, ki so v koliziji – še zlasti, če so majhne – ne zadostujejo za to, da bi na seznanjenega uporabnika naredile drugačen celotni vtis v smislu člena 6 Uredbe št. 6/2002. V tem primeru izpodbijani model lahko šteje za novega v smislu člena 5 Uredbe št. 6/2002, ne more pa se šteti, da ima individualno naravo v smislu člena 6 navedene uredbe.

Ker pa pogoj iz člena 6 Uredbe št. 6/2002 presega pogoj iz člena 5 iste uredbe, lahko drugačen celotni vtis na seznanjenega uporabnika v smislu člena 6 temelji le na obstoju objektivnih razlik med modeli, ki so v koliziji. Te morajo torej zadostovati za izpolnitev pogoja novosti iz člena 5 Uredbe št. 6/2002. Zato se pogoja novosti in individualne narave v nekem delu prekrivata.

(Glej točke od 37 do 39.)

4.      Seznanjeni uporabnik je v smislu Uredbe št. 6/2002 o modelih Skupnosti oseba, ki je posebno pazljiva in ima nekaj znanja o prej nastalih umetniških delih, torej o prejšnjih modelih, ki se nanašajo na zadevni izdelek in so bili na voljo na dan vložitve izpodbijanega modela. Pojem „uporabnik“ pomeni, da zadevna oseba izdelek, ki je zaščiten z modelom, uporablja v skladu z namenom tega izdelka. Oznaka „seznanjen“ poleg tega kaže na to, da uporabnik, ne da bi bil snovalec ali tehnični strokovnjak, pozna različne modele, ki obstajajo v zadevnem sektorju, ima nekaj znanja o sestavnih delih, ki jih ti modeli običajno vsebujejo, in je zaradi zanimanja za zadevne izdelke izkazal relativno visoko stopnjo pozornosti pri njihovi uporabi.

(Glej točke od 57 do 59.)