Zadeva T‑67/11
Martinair Holland NV
proti
Evropski komisiji
„Konkurenca – Omejevalni sporazumi – Evropski trg zračnega tovornega prevoza – Sporazumi in usklajena ravnanja v zvezi z več sestavnimi deli cen za storitve zračnega tovornega prevoza (uvedba dodatnih taks za gorivo in varnost, neplačilo provizije od dodatnih taks) – Člen 101 PDEU, člen 53 Sporazuma EGP in člen 8 Sporazuma med Skupnostjo in Švico o letalskem prometu – Obveznost obrazložitve“
Povzetek – Sodba Splošnega sodišča (prvi senat) z dne 16. decembra 2015
1. Akti institucij – Obrazložitev – Obveznost – Obseg – Odločba o uporabi pravil o konkurenci – Sklep Komisije o ugotovitvi kršitve in naložitvi globe – Zahteve, ki izhajajo iz načela učinkovitega sodnega varstva – Jasnost in natančnost izreka sklepa
(člena 101(1) PDEU in 296 PDEU; Sporazum EGP, člen 53; Sporazum ES‑Švica o zračnem prometu, člen 8(1); Uredba Sveta št. 1/2003, člena 2 in 23(5))
2. Konkurenca – Upravni postopek – Sklep Komisije o ugotovitvi kršitve – Opredelitev sankcioniranih kršitev – Opredelitev oseb, na katere se nanaša sklep – Prednost izreka pred obrazložitvijo
(člena 101(1) PDEU in 296 PDEU; Sporazum EGP, člen 53; Sporazum ES‑Švica o zračnem prometu, člen 8; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 2)
3. Omejevalni sporazumi – Prepoved – Neposredni učinek – Pravica posameznikov zahtevati odškodnino za nastalo škodo – Načini izvrševanja – Kršitve, na katere se nanaša sklep Komisije – Zavezujoča narava sklepa za nacionalna sodišča – Obseg – Pomembnost jasnosti in natančnosti izreka sklepa
(člena 101(1) PDEU in 296 PDEU; Sporazum EGP, člen 53; Sporazum ES‑Švica o zračnem prometu, člen 8(1); Uredba Sveta št. 1/2003, člena 2 in 16(1))
4. Omejevalni sporazumi – Sporazumi in usklajena ravnanja, ki pomenijo enotno kršitev – Podjetja, ki bi jim bilo mogoče očitati kršitev, ki jo tvori sodelovanje pri globalnem omejevalnem sporazumu – Merila – Enoten cilj in celovit načrt
(člen 101(1) PDEU; Sporazum EGP, člen 53; Sporazum ES‑Švica o zračnem prometu, člen 8; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 2)
5. Akti institucij – Obrazložitev – Obveznost – Obseg – Odločba o uporabi pravil o konkurenci – Sklep Komisije o ugotovitvi kršitve in naložitvi globe – Notranja protislovja sklepa – Posledice – Razglasitev ničnosti – Pogoji – Poseg v pravico sankcioniranega podjetja do obrambe – Nezmožnost sodišča Unije, da izvaja nadzor
(člena 101(1) PDEU in 296 PDEU; Sporazum EGP, člen 53; Sporazum ES‑Švica o zračnem prometu, člen 8; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 2)
6. Akti institucij – Obrazložitev – Obveznost – Obseg – Odločba o uporabi pravil o konkurenci – Odprava pomanjkljivosti v obrazložitvi med sodnim postopkom – Nedopustnost
(člena 101(1) PDEU in 296 PDEU; Sporazum EGP, člen 53; Sporazum ES‑Švica o zračnem prometu, člen 8; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 2)
1. Komisija mora za obrazložitev sklepa, sprejetega za zagotavljanje uporabe pravil Unije o konkurenci, v skladu s členom 296 PDEU navesti vsaj dejstva in ugotovitve, ki so v sistematiki njenega sklepa bistvene, tako da se pristojnemu sodišču in zadevnim strankam omogoči, da se seznanijo z okoliščinami, v katerih je uporabila pravo Unije. Poleg tega mora biti obrazložitev logična in zlasti ne sme vsebovati notranjih protislovij, ki bi ovirala razumevanje razlogov, na katerih ta akt temelji.
Poleg tega se ne glede na določbe člena 23(5) Uredbe št. 1/2003, iz katerih izhaja, da sklepi o naložitvi glob zaradi kršitve konkurenčnega prava niso kazenske narave, za kršitev člena 101(1) PDEU, člena 53 Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru in člena 8 Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o zračnem prometu, ki se na splošno obravnava kot nepošteno in v škodo širše javnosti, posledica česar je jasna stigma in ki lahko odgovorna podjetja pripelje do globe, ki lahko doseže 10 % njihovega letnega prometa in ki je torej nedvomno stroga. Ob upoštevanju vrste zadevnih kršitev ter vrste in teže zagroženih sankcij zanje zadnjenavedene spadajo na kazensko področje v smislu člena 6 Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic (EKČP). Evropsko sodišče za človekove pravice je v zvezi s tem opozorilo, da če je „kazen“ naložena z odločbo upravnega organa, zadevna oseba lahko zoper to odločbo, ki je bila sprejeta v zvezi z njo, predloži v odločanje sodišču, ki upošteva jamstva, določena v členu 6 EKČP.
Načelo učinkovitega sodnega varstva, to je splošno načelo prava Unije, ki je sedaj določeno v členu 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in ki v pravu Unije ustreza členu 6(1) EKČP zahteva, da je izrek sklepa, ki ga sprejme Komisija, s katerim so ugotovljene kršitve pravil o konkurenci, posebej jasen in natančen ter da mora biti podjetjem, ki so odgovorna in sankcionirana, omogočeno, da razumejo in izpodbijajo dodelitev te odgovornosti in naložitev teh sankcij, kot je to razvidno iz besedila navedenega izreka.
(Glej točke od 27 do 31.)
2. V konkurenčnem pravu Unije Komisija vrsto in obseg kršitev, ki jih sankcionira, navede v izreku sklepov. Tako je prav pri opredelitvi obsega in narave sankcioniranih kršitev pomemben izrek, ne pa obrazložitev. Zgolj v primeru nejasnosti izrazov, uporabljenih v izreku, je treba izrek razložiti v obrazložitvi izpodbijanega sklepa. Da bi se opredelilo osebe, na katere se nanaša na sklep o ugotovitvi kršitve, je treba upoštevati izrek tega sklepa, če ta ni dvoumen.
(Glej točko 32.)
3. V konkurenčnem pravu Unije člen 101(1) PDEU ustvarja neposredne učinke v odnosih med posamezniki in za zadevne posameznike ustvarja pravice, tako da lahko vsak zahteva odškodnino za škodo, ki naj bi mu nastala zaradi pogodbe ali ravnanja, ki lahko omejuje ali izkrivlja konkurenco. Tako so nacionalna sodišča, ki morajo v okviru svojih pristojnosti uporabiti to določbo, dolžna ne samo zagotoviti njen polni učinek, ampak tudi zaščititi te pravice. Tako lahko vsak zahteva odškodnino za škodo, ki jo je utrpel, če obstaja vzročna zveza med navedeno škodo in omejevalnim sporazumom ali ravnanjem, ki je prepovedano s členom 101 PDEU.
V skladu s členom 16(1) Uredbe št. 1/2003 nacionalna sodišča, kadar odločajo o sporazumih, sklepih ali usklajenih ravnanjih v skladu s členom 101 PDEU, ki so že predmet sklepa Komisije, ne morejo sprejeti odločitve, ki bi bila v nasprotju s tem sklepom, tudi glede časovnega ali geografskega obsega preučenih ravnanj ali glede odgovornosti oseb, ki so bile v preiskavi. Nacionalna sodišča zato sklep, ki ga je sprejela Komisija, zavezuje, če ni bil razglašen za ničen ali neveljaven, za kar se zahteva, da mora biti njegov izrek nedvoumno razumljen.
Podrobneje, jasno besedilo izreka sklepa o ugotovitvi kršitve pravil o konkurenci mora nacionalnim sodiščem omogočati, da razumejo obseg te kršitve in da tako ugotovijo, kdo so osebe, ki so odgovorne zanjo, da bi se lahko izpeljalo potrebne posledice glede predlogov za povračilo škode, ki je nastala zaradi kršitve, ki so jih vložile osebe, ki jim je zaradi te iste kršitve nastala škoda.
V zvezi s tem ni mogoče izključiti, da bi se lahko od osebe, ki se šteje za odgovorno za kršitev pravil o konkurenci, ki jo je ugotovila Komisija, zahtevalo, da povrne škodo, povzročeno strankam drugih oseb, odgovornih za isto kršitev. Besedilo izreka sklepa o ugotovitvi kršitve pravil o konkurenci je s tega vidika odločilno, ker je tako, da vzpostavlja vzajemne pravice in obveznosti zadevnih oseb. Nacionalno sodišče lahko, če to določa nacionalna zakonodaja, tudi ugotovi, da so vse osebe, ki se štejejo za odgovorne za kršitev pravil o konkurenci, ki jo je ugotovila Komisija, zavezane solidarno poravnati povzročeno škodo. V takem primeru je lahko glede zadevnih oseb odločilno tudi besedilo izreka sklepa o ugotovitvi kršitve pravil o konkurenci.
(Glej točke od 33 do 39.)
4. Glej besedilo sodbe.
(Glej točki 55 in 60.)
5. Na področju konkurence obstaja protislovje med obrazložitvijo in izrekom sklepa, če razlogi sklepa Komisije o ugotovitvi kršitve in naložitvi globe opisujejo eno samo enotno in trajajočo kršitev, pri kateri naj bi bila udeležena vsa obtožena podjetja, medtem ko je v izreku navedenega sklepa, sestavljenem iz več točk, ugotovljenih bodisi več različnih enotnih in trajajočih kršitev, bodisi ena sama enotna in trajajoča kršitev, za katero naj bi bilo odgovornost mogoče naložiti le podjetjem, ki naj bi bila v zvezi s povezavami, navedenimi v vsakem od navedenih členov, neposredno udeležena pri kršitvah, na katere se nanaša vsak od navedenih členov.
V zvezi s tem sam obstoj takšnega protislovja ne zadostuje za to, da bi bilo mogoče šteti, da je navedeni sklep pomanjkljivo obrazložen, če, prvič, sklep kot celota zainteresiranim strankam omogoča, da opredelijo in se sklicujejo na to notranjo nedoslednost, drugič, je besedilo izreka dovolj jasno in natančno, da jim omogoča razumeti natančen obseg sklepa, in tretjič, so dokazi za udeležbo obtoženih podjetij pri kršitvah, ki so jim bile pripisane v izreku, v obrazložitvi jasno opredeljeni in preučeni.
Če pa so notranja protislovja sklepa takšna, da lahko posegajo v pravice do obrambe sankcioniranih podjetij in preprečujejo sodišču Unije, da izvaja svoj nadzor, je sklep pomanjkljivo obrazložen, kar upravičuje njegovo razglasitev ničnosti. Tako je zlasti kadar sklep ne omogoča, prvič, zadostne presoje dokazov predstavljenih v obrazložitvi, in, drugič, razumevanja logike, ki je Komisijo vodila do tega, da je štela, da so naslovniki sklepa odgovorni za kršitev.
(Glej točke 58, od 74 do 76, 78 in 84.)
6. Kar zadeva sklep Komisije o ugotovitvi kršitve konkurenčnega prava Unije in naložitvi globe, je treba zadevni osebi obrazložitev načeloma posredovati hkrati z aktom, ki posega v njen položaj, neobstoja obrazložitve pa ni mogoče popraviti s tem, da se zadevna oseba z razlogi za pravni akt seznani med postopkom pred sodiščem Unije.
Drugače bi obstajala nevarnost, da obveznost obrazložitve ne bi uresničila svojega namena, ki je zainteresirani stranki podati zadostno razlago, da lahko ugotovi, ali je sklep utemeljen ali morda vsebuje napako, zaradi katere je mogoče izpodbijati njegovo veljavnost, sodišču Unije pa omogočiti izvajanje nadzora nad njegovo zakonitostjo.
(Glej točki 80 in 81.)