Zadeva T-192/06
Caffaro Srl
proti
Evropski komisiji
„Konkurenca – Omejevalni sporazumi – Vodikov peroksid in natrijev perborat – Odločba o ugotovitvi kršitve člena 81 ES – Globe – Zastaranje – Različno obravnavanje – Trajanje kršitve – Olajševalne okoliščine“
Povzetek sodbe
1. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Pooblastilo Komisije za odločanje po lastnem preudarku
(člen 81(1) ES; Obvestilo Komisije 98/C 9/03, točka 5(d))
2. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Olajševalne okoliščine – Sodelovanje, ki je bilo domnevno posledica pritiska – Položaj ekonomske odvisnosti
(člen 81(1) ES; Obvestilo Komisije 98/C 9/03, točka 5(d))
3. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Načelo enakega obravnavanja
(člen 81(1) ES; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2) in (3))
4. Konkurenca – Globe – Naložitev – Nujnost obstoja koristi, ki jih je družba imela od kršitve – Neobstoj – Določitev – Merila – Teža kršitve – Olajševalne okoliščine – Neobstoj koristi
(Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23; Obvestilo Komisije 98/C 9/03, točka 5(d))
5. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Odvračalni učinek – Merila za presojo dejavnika odvrnitve
(Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23; Obvestilo Komisije 98/C 9/03)
6. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Razvrstitev zadevnih podjetij v različne kategorije
(Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23)
7. Konkurenca – Upravni postopek – Odločba Komisije o ugotovitvi kršitve – Uporaba izjav drugih podjetij, ki so sodelovala pri kršitvi, kot dokaznih sredstev – Dopustnost – Pogoji
(člen 81(1) ES)
8. Konkurenca – Upravni postopek – Odločba Komisije o ugotovitvi kršitve – Napake, ki vplivajo na navedeno odločbo
(člen 81(1) ES)
9. Konkurenca – Upravni postopek – Spoštovanje pravic obrambe
(člen 81(1) ES)
10. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Olajševalne okoliščine – Presoja
(člen 81(1) ES; Obvestilo Komisije 98/C 9/03, točka 3)
11. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Olajševalne okoliščine – Ravnanje, ki se razlikuje od ravnanja, dogovorjenega v omejevalnem sporazumu
(člen 81(1) ES; Obvestilo Komisije 98/C 9/03, točka 3, druga alinea)
1. Pooblastilo Komisije, da podjetjem, ki so namerno ali iz malomarnosti kršila določbe člena 81(1) ES, naloži globe, je eno od sredstev, s katerimi lahko Komisija opravlja nalogo nadzora, ki jo ima po pravu Unije. Ta naloga zajema dolžnost sledenja splošni politiki, katere namen je glede konkurence uporabljati načela, ki jih določa Pogodba, in v to usmerjati delovanja podjetij.
Komisija ima pri določanju višine glob diskrecijsko pravico, da bi ravnanje podjetij usmerila k spoštovanju pravil o konkurenci. Zlasti dejstvo, da je Komisija v preteklosti za določene vrste kršitev uporabila globe določene ravni, torej ne more preprečiti možnosti, da to raven kadar koli zviša zaradi zagotovitve izvajanja politike konkurence Unije.
Ta diskrecijska pravica pa še toliko bolj obstaja v okviru možnosti, da v določenih primerih naloži „simbolično“ globo, ki je Komisiji pridržana v skladu s točko 5(d) Smernic o načinu določanja glob, naloženih v skladu s členom 15(2) Uredbe št. 17 in členom 65(5) Pogodbe ESPJ, ali da globe ne naloži.
(Glej točke od 37 do 39.)
2. Na področju konkurence je treba poudariti, da dejstvo, da je podjetje ravnalo v položaju gospodarske odvisnosti, kot tako ne pomeni okoliščine, zaradi katere bi bilo mogoče izključiti odgovornost podjetja, ki sodeluje pri kartelu. Take okoliščine niti ni treba nujno upoštevati pri določitvi višine globe.
Podjetje, ki sodeluje na sestankih s protikonkurenčnim namenom, čeprav pod prisilo drugih udeležencev z večjo ekonomsko močjo, ima vedno možnost, da pri Komisiji vloži pritožbo in se tako odreče zadevnim protikonkurenčnim dejavnostim namesto sodelovanja na navedenih sestankih. Namreč, tudi če je bilo neko podjetje pod pritiskom, naj pristopi h kartelu, bi to o tem še vedno lahko obvestilo pristojne organe, namesto da bi pristopilo h kartelu.
Na podlagi navedenega niti domnevna odvisnost tožeče stranke od druge stranke pri kartelu niti grožnje, ki jih je ta domnevno izvajala v razmerju do tožeče stranke, ne morejo pomeniti položaja, ki bi ga lahko Komisija upoštevala kot olajševalno okoliščino.
Komisija zato ni a fortiori dolžna upoštevati teh elementov pri odločitvi, da ne naloži globe ali da naloži zgolj simbolično globo.
(Glej točke od 41 do 44.)
3. Upravna praksa Komisije ne more biti pravni okvir za globe v zvezi s konkurenco in odločbe glede drugih zadev so le namig glede morebitne kršitve načela enakega obravnavanja, ker je malo verjetno, da so okoliščine teh, kot so trgi, proizvodi, podjetja in zadevna obdobja, enake. To načelo se enako uporablja za prejšnje odločbe Komisije, s katerimi ta ni naložila globe ali je naložila zgolj simbolično globo.
Vendar pa je, tudi v tem kontekstu, Komisija dolžna spoštovati načelo enakega obravnavanja, zato primerljivih položajev ne sme obravnavati različno in različnih položajev enako, razen če ni tako obravnavanje objektivno utemeljeno.
(Glej točki 46 in 47.)
4. Dejstvo, da družba ni imela nobenih koristi od kršitve člena 81 ES, ne more biti ovira pri naložitvi globe, saj bi ta sicer izgubila odvračalen namen. Iz tega izhaja, da Komisiji pri določanju glob ni treba dokazati, da so zadevne družbe od kršitve pridobile nezakonito korist, ali, če je to potrebno, upoštevati nepridobitve koristi, ki naj bi bile pridobljene z zadevno kršitvijo.
Neobstoja take koristi ni mogoče šteti za olajševalno okoliščino, ki bi lahko bila pomembna za določitev višine globe, in torej ni razlog, ki bi upravičeval naložitev simbolične globe. Enaki preudarki načeloma veljajo v zvezi s tem, da je določeno podjetje domnevno sodelovalo pri tajnem dogovoru s konkurenti v nasprotju s svojimi gospodarskimi interesi in zato utrpelo negativne učinke tega tajnega dogovora, pri čemer niti ta okoliščina, tudi če je dokazana, ne pomeni elementa, ki ga je treba nujno upoštevati kot olajševalno okoliščino in a fortiori kot okoliščino, ki bi upravičevala naložitev simbolične globe.
Za podjetje, ki se kljub domnevno utrpljeni škodi s konkurenti še naprej dogovarja o ceni, ni mogoče šteti, da je storilo manj resno kršitev kot podjetja, ki so prav tako sodelovala pri tajnem dogovoru.
(Glej točke od 59 do 62.)
5. Ni mogoče šteti, da je globa naložena podjetju, ki je sodelovalo pri kartelu, brez polnega učinka le zato, ker to podjetje ni več dejavno na zadevnem trgu, vendar pa ni prenehalo opravljati gospodarsko dejavnost. Dejavnik odvrnitve se namreč presoja ob upoštevanju več elementov, ne zgolj posebnega položaja zadevnega podjetja.
Poleg tega ta presoja ne zajema ocene verjetnosti, da bo zadevno podjetje ponovilo kršitev. Proučitev odvračalnega učinka se namreč ne nanaša le na podjetja, ki so posebej navedena v odločbi o naložitvi glob, saj je treba tudi podjetja, ki so podobno velika in imajo na voljo enaka sredstva, spodbuditi, naj se vzdržijo sodelovanja pri podobnih kršitvah konkurenčnih pravil. V nasprotju z namenom represije bi bilo, če bi se s prenehanjem poslovnih dejavnosti na zadevnem trgu podjetje izognilo naložitvi globe za storjeno kršitev.
(Glej točke 66, 67, 69 in 70.)
6. Pri razdelitvi članov kartela v kategorije zaradi različnega obravnavanja pri določitvi osnovnih zneskov globe je treba upoštevati načelo enakega obravnavanja, v skladu s katerim je primerljive položaje prepovedano obravnavati različno in različne položaje enako, razen če tako obravnavanje ni objektivno utemeljeno. Poleg tega mora biti v skladu s sodno prakso višina glob v sorazmerju z dejavniki, ki se upoštevajo pri presoji teže kršitve.
Dejstvo, da je bilo v okviru različnega obravnavanja za enega člana kartela upoštevano drugo referenčno leto, samo po sebi ne vodi do kršitve načela enakega obravnavanja.
Ni dvoma, prvič, da uporaba skupnega referenčnega leta za vsa podjetja, ki so sodelovala pri isti kršitvi, vsakemu od teh podjetij zagotavlja, da bodo obravnavana enako kot druga podjetja, glede na to, da se sankcije določijo na enak način, in drugič, da izbira referenčnega leta, ki je del obdobja kršitve, omogoča presojo obsega storjene kršitve glede na gospodarski položaj v tem obdobju.
Iz tega pa ne izhaja, da izbira skupnega leta pomeni edino sredstvo za določitev sankcij v skladu z načelom enakega obravnavanja.
Natančneje, Komisija lahko zakonito upošteva dejstvo, da je za neko podjetje skupno referenčno leto zunaj obdobja kršitve, ki se upošteva v zvezi s tem podjetjem, in torej ni koristen podatek glede njegove teže med kršitvijo, in lahko zato upošteva promet tega podjetja, ki se nanaša na leto, ki se razlikuje od skupnega referenčnega leta, če je razdelitev članov kartela v kategorije medsebojno povezana in objektivno utemeljena.
Prav na podlagi podobnih preudarkov je treba opraviti izbiro drugega referenčnega poslovnega leta v okviru uporabe največ 10‑odstotne stopnje prometa, določene v členu 23(2) Uredbe št. 1/2003, v zvezi s podjetjem, ki več ne deluje na trgu med poslovnim letom, ki se upošteva glede drugih strank kartela in ki torej ni zanesljiv pokazatelj dejanskega gospodarskega položaja tega podjetja.
(Glej točke 83 in od 87 do 91.)
7. Izjave obtoženega podjetja, katere pravilnost izpodbija več drugih podjetij, ni mogoče šteti za zadosten dokaz o obstoju kršitve, ki so jo storila ta podjetja, ne da bi to potrjevali drugi dokazi.
(Glej točko 116.)
8. Kadar nekateri razlogi odločbe Komisije o ugotovitvi kršitve pravil konkurence zadostujejo za pravno utemeljitev neke odločitve, napake v zvezi z drugimi razlogi tega akta nikakor ne vplivajo na njegov izrek.
(Glej točko 124.)
9. Čeprav je Komisija na področju konkurence podjetju, v zvezi s katerim poteka preiskava, dolžna dati nekatere podatke vse od predhodne preiskovalne faze, se ta obveznost nanaša na podatke, dane zadevnemu podjetju ob prvem ukrepu, sprejetem v zvezi z njim. Tako pravice obrambe podjetja niso bile kršene zaradi prepoznega obvestila, ko je bilo to podjetje primerno obveščeno o preiskavi, ki je potekala, v okviru zahteve po informacijah, če je bil to prvi ukrep, sprejet v zvezi z njim.
(Glej točki 162 in 163.)
10. Iz Smernic o načinu določanja glob, naloženih v skladu s členom 15(2) Uredbe št. 17 in členom 65(5) Pogodbe ESPJ ne izhaja, da mora Komisija vedno ločeno upoštevati vsako od olajševalnih okoliščin, navedenih v točki 3 teh smernic. Čeprav je res, da tam naštete okoliščine zagotovo spadajo med tiste, ki jih lahko Komisija v danem primeru upošteva, ta ni dolžna samodejno priznati dodatnega znižanja iz tega naslova, kadar podjetje predloži take elemente, ki kažejo na obstoj ene od teh okoliščin.
Ker torej v Smernicah ni imperativnih navedb v zvezi z olajševalnimi okoliščinami, ki jih je mogoče upoštevati, je Komisija ohranila diskrecijsko pravico za splošno presojo višine morebitnega znižanja zneska glob, ob upoštevanju vseh olajševalnih okoliščin posameznega primera.
(Glej točki 173 in 174.)
11. Pri ugotavljanju, ali je treba v zvezi z določenim podjetjem upoštevati olajševalno okoliščino na podlagi dejanske neuporabe protipravnih sporazumov v smislu točke 3, druga alinea, Smernic o načinu določanja glob, naloženih v skladu s členom 15(2) Uredbe št. 17 in členom 65(5) Pogodbe ESPJ, je treba preveriti, ali je podjetje predložilo take trditve, ki omogočajo ugotovitev, da se je v obdobju, med katerim je pristopilo k protipravnim dogovorom, dejansko odreklo njihovi uporabi s tem, da je sprejelo konkurenčno ravnanje na trgu ali vsaj da je jasno in znatno kršilo obveznosti za izvajanje tega kartela v taki meri, da je povzročilo motnje v njegovem delovanju.
(Glej točko 178.)