Language of document : ECLI:EU:T:2011:378

Zadeva T-190/06

Total SA in Elf Aquitaine SA

proti

Evropski komisiji

„Konkurenca – Omejevalni sporazumi – Vodikov peroksid in natrijev perborat – Odločba, s katero je ugotovljena kršitev člena 81 ES – Odgovornost za kršitev – Pravica do obrambe – Domneva nedolžnosti – Obveznost obrazložitve – Enako obravnavanje – Načelo individualizacije kazni in sankcij – Načelo zakonitosti v kazenskem pravu – Načelo dobrega upravljanja – Pravna varnost – Zloraba pooblastil – Globe“

Povzetek sodbe

1.      Konkurenca – Pravila Skupnosti – Kršitve – Pripis – Matična družba in hčerinske družbe – Gospodarska enota – Merila za presojo

(člena 81 ES in 82 ES)

2.      Konkurenca – Pravila Skupnosti – Kršitve – Pripis – Matična družba in hčerinske družbe – Gospodarska enota – Merila za presojo

(člena 81 ES in 82 ES)

3.      Konkurenca – Upravni postopek – Obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah – Obvezna vsebina – Spoštovanje pravice do obrambe – Obseg

(člena 81 ES in 82 ES; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 27)

4.      Akti institucij – Obrazložitev – Obveznost – Obseg – Odločba o uporabi pravil o konkurenci – Odločba, ki se nanaša na več naslovnikov

(členi 81 ES, 82 ES in 253 ES)

5.      Konkurenca – Pravila Skupnosti – Kršitve – Pripis – Matična družba in hčerinske družbe – Gospodarska enota – Merila za presojo

(člena 81 ES in 82 ES; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2))

6.      Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Olajševalne okoliščine – Pripis kršitve hčerinske družbe enotnemu podjetju, ki ga sestavljata ta hčerinska družba in njena matična družba – Neobstoj vedenja matične družbe o kršitvi njene hčerinske družbe – Izključitev

(člena 81 ES in 82 ES; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23)

7.      Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Olajševalne okoliščine – Obveznost upoštevanja glob, ki so bile že naložene za druge protikonkurenčne dejavnosti – Neobstoj

(člen 81(1) ES; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2))

1.      Ravnanje hčerinske družbe se lahko pripiše matični družbi, predvsem če zadevna hčerinska družba – čeprav je ločena pravna oseba – o svojem ravnanju na trgu ne odloča samostojno, ampak večinoma ravna v skladu z navodili matične družbe, zlasti ob upoštevanju gospodarskih, organizacijskih in pravnih povezav, ki povezujejo ta pravna subjekta. Tako je zato, ker sta namreč v takem primeru matična družba in njena hčerinska družba del iste gospodarske enote in tvorita samo eno podjetje, kar Komisiji omogoča, da odločbo, s katero nalaga plačilo glob, naslovi na matično družbo, ne da bi bilo treba dokazati osebno vpletenost te družbe v to kršitev.

V posebnem primeru, v katerem je matična družba stoodstotna lastnica kapitala svoje hčerinske družbe, ki je kršila pravila Unije o konkurenci, ta matična družba po eni strani lahko odločilno vpliva na ravnanje te hčerinske družbe, po drugi strani pa obstaja izpodbojna domneva, da ta matična družba dejansko odločilno vpliva na njeno ravnanje.

V teh okoliščinah za domnevo, da matična družba odločilno vpliva na poslovno politiko hčerinske družbe, zadostuje, da Komisija dokaže, da je ves kapital hčerinske družbe v lasti matične družbe. Komisija bo lahko tako matično družbo štela za solidarno odgovorno za plačilo globe, naložene njeni hčerinski družbi, razen če matična družba, ki mora to domnevo ovreči, ne predloži zadostnih dokazov, da njena hčerinska družba na trgu ravna samostojno.

Struktura lastništva nad kapitalom hčerinske družbe zadostuje kot merilo za tako domnevo, zato Komisiji ni treba predložiti dodatnih indicev v zvezi z dejanskim izvajanjem vpliva matične družbe. Navedenega sklepa ni mogoče omajati z dejstvom, da je bilo mogoče take dodatne indice ugotoviti v drugih zadevah. Za uporabo zadevne domneve taki indici namreč niso potrebni. Prav tako se od Komisije ne zahteva, naj za to dokaže, da je bila matična družba ob nastanku dejstev seznanjena s kršitvijo hčerinske družbe.

Ker je Komisija v zvezi z vsemi naslovnicami odločbe o naložitvi globe zaradi kršitve konkurenčnega prava menila, da je mogoče odgovornost za kršitev pripisati matični družbi že na podlagi nadzora nad vsem ali skoraj vsem kapitalom hčerinske družbe, če iz tega izpeljana domneva ni ovržena, dodatni indici glede vpliva, ki so ga nekatere matične družbe izvajale nad svojimi hčerinskimi družbami, pa so bili navedeni – če so bili na voljo – ali kot potrditev sklepa, ki je že tako veljavno izhajal iz nadzora nad vsem kapitalom hčerinske družbe, ali pa kot odgovor na trditve, ki so jih podala zadevna podjetja, to, da je Komisija v zvezi z nekaterimi naslovniki poleg zadevne domneve navedla še nekaj dodatnih indicev v zvezi s tem, da so matične družbe izvajale odločilni vpliv, še ne pomeni, da niso bila za vse naslovnice uporabljena enaka načela in da je bilo kršeno načelo enakega obravnavanja.

(Glej točke od 35 do 38, 49, 50, 190 in 196.)

2.      Kadar Komisija uporabi domnevo o izvajanju odločilnega vpliva, da bi matični družbi pripisala kršitev njene hčerinske družbe, mora zadevna matična družba predložiti zadostne dokaze, da dokaže, da njena hčerinska družba na trgu ravna samostojno. V zvezi s tem je treba upoštevati vse upoštevne elemente v zvezi s poslovnimi, organizacijskimi in pravnimi povezavami, ki to hčerinsko družbo povezujejo z matično družbo, ti pa so lahko v posameznih primerih različni. Ta presoja zlasti ne sme biti omejena le na elemente, ki se nanašajo samo na poslovno politiko strictu sensu hčerinske družbe, kot sta distribucijska strategija ali cene. Zadevne domneve predvsem ni mogoče ovreči samo z dokazom, da hčerinska družba brez navodil upravlja te posebne vidike svoje poslovne politike. Čeprav je prekrivanje vodilnega osebja v matični in hčerinski družbi sicer res indic, ki potrjuje izvajanje odločilnega vpliva, pa neobstoja takega prekrivanja ni mogoče šteti za zadosten indic o samostojnosti hčerinske družbe.

Samo okoliščina, da je matična družba le neoperativni holding, še ne zadostuje za izključitev domneve, da odločilno vpliva na svojo hčerinsko družbo, in sicer zlasti z usklajevanjem finančnih naložb v skupini. Holding je namreč v primeru skupine družb družba, katere namen je zbrati kapitalske deleže v različnih družbah in zagotoviti enotno upravljanje z njimi.

V skupini družb je delitev nalog običajen pojav, s katerim ni mogoče ovreči domneve, da so matične družbe in njihove hčerinske družbe eno samo podjetje v smislu člena 81 ES. Enako velja tudi, če hčerinska družba na trgu deluje v svojem imenu in za svoj račun ter ne kot zastopnica svoje matične družbe. Ničesar ni mogoče sklepati niti na podlagi okoliščin, da matična družba ni nikoli imela skupnih strank s hčerinsko družbo, da ni delovala na trgih, ki jih je pokrivala njena hčerinska družba, in z njimi povezanih trgih, da je dejavnost, povezana z zadevnimi proizvodi, vključevala le zelo majhen delež skupnega prometa matične družbe in da so bili ti proizvodi le nekateri med številnimi proizvodi dejavnosti hčerinske družbe.

Poleg tega, ker se o samostojnosti hčerinske družbe ne presoja samo na podlagi vidikov operativnega upravljanja podjetja, le na podlagi dejstva, da hčerinska družba ni nikoli določila posebne politike obveščanja matične družbe o zadevnem trgu, še ni mogoče dokazati njene samostojnosti. Poleg tega na podlagi dejstva, da podjetje v upravnem postopku in med sporom ne nastopa kot samo en sogovornik, še ni mogoče sklepati, da je zadevna hčerinska družba samostojna v odnosu do matične družbe ali matičnih družb.

Poleg tega lahko Komisija pripiše kršitev pravil o konkurenci, ki jo je storila hčerinska družba, matični družbi zato, ker navedeni družbi sestavljata samo eno podjetje, in ne zato, ker bi bila matična družba neposredno vpletena v zadevno kršitev. Tega pripisa zato ni mogoče izpodbiti z dejstvom, da hčerinska družba matične družbe ni obveščala in da se je z obstojem omejevalnega sporazuma seznanila šele po preverjanjih Komisije v prostorih hčerinske družbe.

Nazadnje, to, kako tretje osebe dojemajo podobo družbe, nikakor ne zadostuje kot dokaz, da je hčerinska družba v odnosu do matične družbe ali matičnih družb samostojna.

(Glej točke od 55 do 57, 65, 68, od 71 do 73, 75, 76 in 78.)

3.      Spoštovanje pravice do obrambe zlasti zahteva, da obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah, ki ga Komisija naslovi na podjetje, ki mu namerava naložiti sankcijo zaradi kršitve pravil o konkurenci, vsebuje bistvene elemente v zvezi s tem podjetjem, kot so očitano ravnanje, njegova opredelitev in dokazi, na katere se opira Komisija, da bi to podjetje lahko v upravnem postopku, uvedenem zoper njega, učinkovito navedlo svoje argumente. Natančneje, v obvestilu o ugotovitvah o možnih kršitvah mora biti brez nejasnosti navedena pravna oseba, ki ji je mogoče naložiti plačilo glob, zadevno obvestilo mora biti naslovljeno nanjo, v njem pa mora biti tudi navedeno, kot kakšni se tej osebi očitajo navajana dejstva. Če torej lahko družba, zoper katero je bila zadevna domneva uporabljena, v odgovoru na obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah in med zaslišanjem pred pooblaščencem za zaslišanje predstavi vse dejanske in pravne elemente, s katerimi lahko izpodbija to domnevo, in mora Komisija zadevne elemente upoštevati, da po potrebi umakne očitke, ki se izkažejo za neutemeljene, je načelo enakosti orožij upoštevano.

Komisiji ni treba sprejeti preiskovalnih ukrepov v zvezi s podjetjem še pred pošiljanjem obvestila o ugotovitvah o možnih kršitvah, če meni, da ima na voljo tudi informacije, s katerimi je mogoče utemeljiti pošiljanje takega obvestila. Iz kodeksa dobrih praks Komisije tudi ne izhaja, da mora ta pred sprejetjem obvestila o ugotovitvah o možnih kršitvah nasloviti preiskovalne ukrepe na vse pravne subjekte, ki sestavljajo zadevno podjetje.

Nazadnje, kadar Komisija domneva, da matična družba odločilno vpliva na hčerinsko družbo, če je ves ali skoraj ves kapital hčerinske družbe v lasti matične družbe, in na podlagi te domneve matično družbo šteje za solidarno odgovorno za plačilo globe, naložene njeni hčerinski družbi, ni mogoče šteti, da Komisija to matično družbo a priori obravnava kot „krivo“, saj je imela možnost s predložitvijo dokazov o samostojnosti svoje hčerinske družbe ovreči zgoraj navedeno domnevo, postavljeno v obvestilu o ugotovitvah o možnih kršitvah. Dejstvo, da je Komisija sprejela obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah, se nikakor ne more šteti za dokaz krivde zadevnega podjetja. V nasprotnem primeru bi lahko z začetkom kakršnegakoli postopka na tem področju kršili domnevo nedolžnosti.

(Glej točke od 105 do 107, 118, 120 in od 125 do 127.)

4.      Obrazložitev, ki se zahteva s členom 253 ES, mora biti prilagojena vrsti obravnavanega akta ter mora jasno in nedvoumno izražati razlogovanje institucije, ki je akt sprejela, tako da se lahko zainteresirane osebe seznanijo z utemeljitvijo sprejetega ukrepa in da lahko pristojno sodišče opravi nadzor. V obrazložitvi ni treba podrobno navesti vseh upoštevnih dejanskih in pravnih elementov, ker je treba vprašanje, ali je obrazložitev posameznega akta v skladu z zahtevami iz člena 253 ES, presojati ne samo glede na njegovo besedilo, ampak tudi glede na njegov kontekst in glede na celoto pravnih pravil, ki urejajo zadevno področje.

Kadar se odločba o uporabi člena 81 ES nanaša na več naslovnikov in zadeva problem pripisa odgovornosti za kršitev, mora biti dovolj obrazložena glede vsakega naslovnika, zlasti pa glede naslovnikov, ki morajo v skladu s to odločbo odgovarjati za to kršitev. Tako je treba v odločbi glede matične družbe, ki se šteje za solidarno odgovorno, podrobno pojasniti razloge, ki utemeljujejo pripis odgovornosti za kršitev tej družbi.

Vsekakor mora Komisija izrecno razviti svoje razlogovanje, če v okviru svoje prakse odločanja sprejme odločbo, s katero se precej oddaljuje od svojih prejšnjih odločitev. V takih okoliščinah ne zadostuje le kratka obrazložitev, zlasti v povezavi s prejšnjo prakso odločanja.

Odločba – če se Komisija opira na domnevo, da matična družba odločilno vpliva na ravnanje hčerinske družbe, in so zadevne družbe med upravnim postopkom predložile elemente, s katerimi izpodbijajo to domnevo – mora vsebovati zadostno obrazložitev, s katero je mogoče utemeljiti stališče Komisije, da ti elementi niso zadostovali za zavrnitev navedene domneve. Ker poleg tega Komisiji ni treba oblikovati stališča glede vseh trditev, ki so jih pred njo navajale zainteresirane stranke, ji ni mogoče očitati, da ni natančno odgovorila na vsako od trditev podjetja. Jedrnatost obrazložitve je poleg tega mogoče pojasniti še z dejstvom, da je matična družba v bistvu navajala le trditve, ki niso bile podprte s konkretnimi dokazi glede vezi med matičnimi in hčerinskimi družbami v obdobju kršitve.

(Glej točke 130, 131, 137, 148, 149, 153 in 154.)

5.      Pojem podjetja zajema vse subjekte, ki opravljajo gospodarsko dejavnost, ne glede na njihovo pravno obliko in njihov način financiranja. Zlasti je treba pojem podjetja, postavljen v ta kontekst, razumeti tako, da označuje gospodarsko enoto, čeprav s pravnega vidika to gospodarsko enoto sestavlja več fizičnih ali pravnih oseb. Kadar tak subjekt krši pravila o konkurenci, mora v skladu z načelom osebne odgovornosti za to kršitev odgovarjati sam.

Vendar je treba kršitev konkurenčnega prava Unije nedvoumno pripisati pravni osebi, ki ji je mogoče naložiti plačilo glob. Ko je torej ugotovljen obstoj take kršitve, je treba določiti fizično ali pravno osebo, odgovorno za upravljanje podjetja takrat, ko je bila storjena kršitev, da lahko zanjo odgovarja. Poleg tega je praksa Komisije – po kateri se družba šteje za solidarno odgovorno za plačilo dela globe, naložene drugi družbi, če je prvi mogoče pripisati odgovornost za protikonkurenčno ravnanje druge – skladna s členom 23(2) Uredbe št. 1/2003. V tem primeru se na podlagi takega pripisa odgovornosti zadevni družbi naloži plačilo globe za kršitev, za katero se šteje, da jo je storila sama.

Zato dejstvo, da so v odločbi Komisije opredeljene različne pravne osebe, ki morajo solidarno odgovarjati za plačilo globe, ni v nasprotju s pojmom podjetja. Nasprotno, gre za natančno uporabo tega pojma, saj je dokazano, da zadevno podjetje s pravnega vidika sestavlja več fizičnih ali pravnih oseb.

Prav tako ni mogoče o kršitvi pojma podjetja sklepati le na podlagi dejstva, da je bila odgovornost za plačilo globe pripisana različnim pravnim osebam, ki morajo plačati različne zneske. Ni namreč nujno, da ugotovitev, da več pravnih oseb tvori samo eno podjetje, ki je odgovorno za storjeno kršitev, pomeni tudi, da je tem podjetjem mogoče enako pripisati vse elemente, ki se upoštevajo pri izračunu globe zanje, zlasti če se je sestava zadevnega podjetja s pravnega vidika spreminjala.

(Glej točke od 162 do 166.)

6.      Kadar je odgovornost za kršitev pravil o konkurenci pripisana matični družbi zato, ker s hčerinsko družbo tvorita samo eno podjetje, ne pa zato, ker bi bila neposredno vpletena v kršitev, okoliščina, da ni bila seznanjena z omejevalnim sporazumom, ne vpliva na ta pripis odgovornosti.

Ker matična družba ne trdi, da njena hčerinska družba, ki je bila neposredno vpletena v kršitev, ni bila seznanjena s skupnim načrtom protikonkurenčnih sporazumov, samo na podlagi dejstva, da ni bila seznanjena z omejevalnim sporazumom, še ni mogoče zmanjšati teže kršitve, ki jo je storilo podjetje, ki ga tvori skupaj s hčerinsko družbo, niti ni mogoče s tem utemeljiti znižanja globe.

(Glej točki 217 in 218.)

7.      Kadar Komisija ugotovi, da je podjetje storilo več ločenih kršitev določb člena 81(1) ES, ker je bilo udeleženo pri več različnih omejevalnih sporazumih v istem obdobju, ima pravico, da temu podjetju naloži ločene globe, pri čemer so bile z vsako od njih upoštevane omejitve, določene s členom 23(2) Uredbe št. 1/2003. Vsaka od navedenih glob mora nujno temeljiti na presoji trajanja in teže kršitve, ki se z njo sankcionira. Ker naložitev globe podjetju zaradi različnih protikonkurenčnih dejavnosti v zvezi z drugimi proizvodi ne vpliva na resničnost posamezne kršitve, ki jo je ugotovila Komisija, ob upoštevanju odvračilnega namena glob le z dejstvom, da so bile podjetju pred kratkim naložene druge globe za kršitve, ki so deloma potekale sočasno, ni mogoče utemeljiti znižanja globe, ki jo je Komisija naložila za zadevno kršitev.

(Glej točki 246 in 247.)