Tožba, vložena 19. julija 2006 - Total in Elf Aquitaine proti Komisiji
(Zadeva T-190/06)
Jezik postopka: francoščina
Stranke
Tožeči stranki: Total SA in Elf Aquitaine (Courbevoie, Francija) (zastopnika: E. Morgan de Rivery, avocat, in A. Noël-Baron, avocat)
Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti
Predlogi tožeče stranke
- razglasitev ničnosti členov 1 (o) in (p), 2 (i), 3 in 4 Odločbe Komisije C(2006) 1766 končna z dne 3. maja 2006;
- podredno, sprememba člena 2 (i) Odločbe Komisije C(2006) 1766 končna z dne 3. maja 2006 v delu, v katerem je Arkema SA naloženo plačilo globe v višini 78 663 milijonov evrov, od katerih sta na podlagi solidarne odgovornosti zavezana Total SA za 42 milijonov evrov in Elf Aquitaine SA za 65,1 milijonov evrov, ter znižanje zneska zadevne globe na ustrezno raven;
- v vsakem primeru, naložitev plačila vseh stroškov Komisiji.
Tožbeni razlogi in bistvene trditve
Tožeči stranki s to tožbo predlagata delno razglasitev ničnosti Odločbe Komisije C(2006) 1766 končna z dne 3. maja 2006 v zadevi COMP/F/38.620 - Vodikov peroksid in natrijev perborat, s katero je Komisija ugotovila, da so podjetja naslovniki odločbe, med katerimi sta tožeči stranki, kršila člen 81(1) ES in člen 53 Sporazuma EGP s tem, da so sodelovala pri vrsti sporazumov in usklajenih ravnanj, ki jih sestavljajo izmenjave informacij med konkurenti in sporazumi o cenah in o proizvodnih zmogljivostih ter nadzor nad izvajanjem teh sporazumov v sektorju vodikovega peroksida in natrijevega perborata. Podredno, predlagata znižanje zneska globe, naložene njuni hčerinski družbi, za plačilo katere sta solidarno odgovorni.
Tožba temelji na desetih tožbenih razlogih.
Najprej, tožeči stranki trdita, da naj bi izpodbijana odločba kršila njune pravice do obrambe in domnevo nedolžnosti.
Drugič, zatrjujeta, da naj bi izpodbijana odločba v delu, v katerem ju obsoja za sporno kršitev, ki naj bi jo storila njuna hčerinska družba, kršila obveznost obrazložitve, po eni strani, ker naj utemeljitev Komisije, za katero tožeči stranki menita, da je delno nasprotujoča, ne bi bila zadostno razvita ob upoštevanju novega stališča glede njiju, in, po drugi strani, ker naj Komisija s tem, da ni odgovorila nanje, ne bi upoštevala podrobnih navedb, ki jih tožeči stranki zatrjujeta v utemeljevanje njunega nevmešavanja v vodenje hčerinske družbe.
Tožeči stranki poleg tega ocenjujeta, da naj bi izpodbijana odločba kršila enotno naravo pojma podjetje v smislu člena 81 ES in člena 23(2) Uredbe 1/2003
1 ter pravila, ki urejajo odgovornost družbe matere za kršitve, ki jih stori njena hčerinska družba. Kar zadeva slednji tožbeni razlog, tožeči stranki zatrjujeta, da naj bi Komisija kršila okvir, ki ga določa sodnik Skupnosti, svojega pooblastila, da družbi materi pripiše kršitve, ki jih je storila njena hčerinska družba. Prav tako naj bi napačno razlagala sodno prakso v zvezi z odgovornostjo in nasprotovala svoji praksi odločanja na tem področju. Po mnenju tožečih strank naj bi Komisija poleg tega kršila načelo samostojnosti pravne osebe.
Tožeči stranki tudi menita, da naj bi Komisija kršila pooblastila za odločanje po prostem preudarku s tem, da je napačno uporabila domnevo o odgovornosti Total in da je ob presoji ponovnega dejanja menila, da je njena, z izpodbijano odločbo obsojena hčerinska družba, še vedno pripadala Total.
Poleg tega tožeči stranki trdita, da naj bi Komisija kršila več bistvenih načel, ki jih priznavajo države članice in ki so del pravnega reda Skupnosti, kot so načelo prepovedi diskriminacije, načelo osebne odgovornosti, načelo individualizacije kazni in načelo zakonitosti.
Tožeči stranki tudi trdita, da izpodbijana odločba škoduje načeloma dobrega upravljanja in pravne varnosti.
Tožeči stranki končno ocenjujeta, da naj bi Komisija kršila pravila, ki urejajo določanje glob, kot je načelo enakosti obravnavanja, saj naj ne bi uporabila 25-odstotnega znižanja izhodiščnega zneska, naloženega tožečima strankama, medtem ko ga je za drugega naslovnika izpodbijane odločbe uporabila. Po mnenju tožečih strank naj bi izpodbijana odločba s kršitvijo načela domneve nedolžnosti in načela pravne varnosti kršila tudi okvir pooblastila Komisije v zvezi z upoštevanjem odvračilnega učinka.
Nazadnje tožeči stranki zatrjujeta, da izpodbijana odločba pomeni zlorabo pooblastila, ker jima nalaga odgovornost za kršitev, ki jo je storila njuna hčerinska družba, in jo obsoja solidarno z njo.
Podredno, tožeči stranki menita, da bi bilo treba globo, ki je naložena njuni hčerinski družbi in za plačilo katere sta solidarno odgovorni, znižati na pravična razmerja. Predlagata, da postaneta upravičeni do 25-odstotnega znižanja izhodiščnega zneska globe, ki jima je bila naložena, in do olajševalnih okoliščin, ker sta bili skoraj hkrati obsojeni na znatni globi v dveh podobnih zadevah.
____________1 - Uredba Sveta (ES) št. 1/2003 z dne 16. decembra 2002 o izvajanju pravil konkurence iz členov 81 in 82 Pogodbe, UL L 1, str. 1.