SODBA SODIŠČA (veliki senat)
z dne 26. marca 2019(*)
„Ničnostna tožba – Jezikovna ureditev – Postopek izbire pogodbenih uslužbencev – Razpis za prijavo interesa – Vozniki – Funkcionalna skupina I – Znanje jezikov – Omejitev izbire jezika 2 izbirnega postopka na angleščino, francoščino in nemščino – Jezik sporazumevanja – Uredba št. 1 – Kadrovski predpisi za uradnike – Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev – Diskriminacija na podlagi jezika – Upravičenost – Interes službe“
V zadevi C‑377/16,
zaradi ničnostne tožbe na podlagi člena 263 PDEU, vložene 7. julija 2016,
Kraljevina Španija, ki jo zastopata M. J. García‑Valdecasas Dorrego in M. A. Sampol Pucurull, agenta,
tožeča stranka,
proti
Evropskemu parlamentu, ki ga zastopajo D. Nessaf, C. Burgos in M. Rantala, agentke,
tožena stranka,
SODIŠČE (veliki senat),
v sestavi K. Lenaerts, predsednik, R. Silva de Lapuerta, podpredsednica, J.‑C. Bonichot, M. Vilaras, E. Regan, F. Biltgen, predsedniki senatov, K. Jürimäe, predsednica senata, in C. Lycourgos, predsednik senata, A. Rosas (poročevalec), E. Juhász, J. Malenovský, E. Levits in L. Bay Larsen, sodniki,
generalna pravobranilka: E. Sharpston,
sodna tajnica: L. Carrasco Marco, administratorka,
po predstavitvi sklepnih predlogov generalne pravobranilke na obravnavi 25. julija 2018
izreka naslednjo
Sodbo
1 Kraljevina Španija s tožbo predlaga razglasitev ničnosti Razpisa za prijavo interesa – pogodbeni uslužbenci – funkcionalna skupina I – vozniki (m/ž) – EP/CAST/S/16/2016 (UL 2016, C 131 A, str. 1, v nadaljevanju: razpis za prijavo interesa).
Pravni okvir
Uredba št. 1/58
2 Člen 1 Uredbe Sveta št. 1 z dne 15. aprila 1958 o določitvi jezikov, ki se uporabljajo v Evropski gospodarski skupnosti (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 1, zvezek 1, str. 3), kakor je bila spremenjena z Uredbo Sveta (EU) št. 517/2013 z dne 13. maja 2013 (UL 2013, L 158, str. 1) (v nadaljevanju: Uredba št. 1/58), določa:
„Uradni jeziki in delovni jeziki institucij Unije so angleščina, bolgarščina, češčina, danščina, estonščina, finščina, francoščina, grščina, hrvaščina, irščina, italijanščina, latvijščina, litovščina, madžarščina, malteščina, nemščina, nizozemščina, poljščina, portugalščina, romunščina, slovaščina, slovenščina, španščina in švedščina.“
3 Člen 2 te uredbe določa:
„Dokumenti, ki jih država članica ali oseba, za katero velja zakonodaja države članice, pošlje institucijam Skupnosti, se lahko sestavijo v katerem koli uradnem jeziku, ki ga izbere pošiljatelj. Odgovor se sestavi v istem jeziku.“
4 Člen 6 te uredbe določa:
„Institucije Skupnosti lahko v svojem poslovniku določijo, kateri jeziki naj se uporabljajo v posebnih primerih.“
Kadrovski predpisi za uradnike in Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev
5 Kadrovski predpisi za uradnike Evropske unije (v nadaljevanju: Kadrovski predpisi za uradnike) in Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije (v nadaljevanju: PZDU) so bili sprejeti z Uredbo Sveta (EGS, Euratom, ESPJ) št. 259/68 z dne 29. februarja 1968 o določitvi Kadrovskih predpisov za uradnike in pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropskih skupnosti ter posebnih ukrepov, ki se začasno uporabljajo za uradnike Komisije (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 1, zvezek 2, str. 5), kakor je bila spremenjena z Uredbo (EU, Euratom) št. 1023/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2013 (UL 2013, L 287, str. 15).
Kadrovski predpisi za uradnike
6 Naslov I Kadrovskih predpisov za uradnike, naslovljen „Splošne določbe“, vsebuje člene od 1 do 10c teh predpisov.
7 Člen 1d Kadrovskih predpisov za uradnike določa:
„1. Pri uporabi teh kadrovskih predpisov je prepovedana kakršna koli diskriminacija na podlagi […] jezika […].
[…]
6. Treba je spoštovati načelo nediskriminacije in načelo proporcionalnosti, vse omejitve njune uporabe pa morajo biti objektivno utemeljene in usmerjene k legitimnim ciljem v splošnem interesu in okviru kadrovske politike. […]“
8 Naslov III Kadrovskih predpisov za uradnike je „Uradniška kariera“.
9 Poglavje 1 tega naslova, naslovljeno „Zaposlovanje“, vsebuje člene od 27 do 34 Kadrovskih predpisov za uradnike, pri čemer člen 28 teh predpisov določa:
„Uradnik je lahko imenovan le pod pogojem, da:
[…]
(f) predloži dokazila o temeljitem znanju enega od jezikov Unije in o zadovoljivem znanju drugega jezika Unije v obsegu, ki omogoča opravljanje dela.“
10 V poglavju 3 iz navedenega naslova III, naslovljenem „Poročila, povišanje v stopnji in napredovanje“, člen 45(2) Kadrovskih predpisov za uradnike določa:
„Pred prvim napredovanjem po zaposlitvi morajo uradniki izkazati sposobnost delati v tretjem od jezikov iz člena 55(1) Pogodbe o Evropski uniji. […]“
11 Priloga III h Kadrovskim predpisom za uradnike v zvezi z natečaji med drugim določa vrste in tipe natečajev, vrsto del in nalog za prosta delovna mesta ter, kjer je to primerno, znanje jezikov, zahtevano zaradi posebne vrste teh delovnih mest.
PZDU
12 Naslov I PZDU, naslovljen „Splošne določbe“, vsebuje člene od 1 do 7a teh pogojev.
13 V skladu s členom 1 PZDU se ti pogoji uporabljajo za uslužbence, ki z Unijo sklenejo pogodbo o zaposlitvi in zato dobijo, med drugim, položaj „pogodbenega uslužbenca“.
14 Člen 3a PZDU med drugim določa:
„1. V teh Pogojih za zaposlitev pomeni ‚pogodbeni uslužbenec‘; uslužbenca, ki ni razporejen na delovno mesto iz seznama delovnih mest, priloženega delu proračuna za zadevno institucijo, in poln ali krajši delovni čas opravlja dela v:
(a) instituciji, in sicer fizične ali upravno‑administrativne naloge podpornih storitev,
[…]“
15 Naslov IV PZDU, naslovljen „Pogodbeni uslužbenci“, vsebuje člene od 79 do 119 teh pogojev.
16 Poglavje 1 tega naslova, naslovljeno „Splošne določbe“, vsebuje člen 80 PZDU, ki določa:
„1. Pogodbeni uslužbenci so razdeljeni v štiri funkcionalne skupine, ki ustrezajo delu, ki ga je treba opraviti. Vsaka funkcionalna skupina je razdeljena na razrede in stopnje.
2. Vrsta dela in ustrezne funkcionalne skupine so navedene v naslednji tabeli:
Funkcionalna skupina | Razredi | Naloge |
IV | 13 do 18 | Upravno‑administrativne, svetovalne, jezikovne in enakovredne tehnične naloge, ki se opravljajo pod nadzorom uradnikov ali začasnih uslužbencev. |
III | 8 do 12 | Izvedbene naloge, naloge pri pripravi osnutkov, računovodske in druge enakovredne tehnične naloge, ki se opravljajo pod nadzorom uradnikov ali začasnih uslužbencev. |
II | 4 do 7 | Pisarniške in tajniške naloge, naloge pisarniškega poslovanja in druge enakovredne naloge, ki se opravljajo pod nadzorom uradnikov ali začasnih uslužbencev. |
I | 1 do 3 | Fizične in upravno‑administrativne naloge podpornih storitev, ki se opravljajo pod nadzorom uradnikov ali začasnih uslužbencev. |
3. Organ[, pooblaščen za sklepanje pogodb s pogodbenimi uslužbenci,] vsake institucije, agencije ali subjekta iz člena 3a lahko na podlagi te tabele in po posvetovanju z Odborom za kadrovske predpise podrobneje opredeli pristojnosti za vsako vrsto dela.
4. Smiselno se uporablj[a] čle[n] 1d […] Kadrovskih predpisov.
[…]“
17 Člen 82 PZDU v poglavju 3, naslovljenem „Pogoji za zaposlitev“, navedenega naslova IV, določa:
„[…]
2. Za zaposlitev pogodbenega uslužbenca se zahteva vsaj:
(a) uspešno zaključeno obvezno izobraževanje za funkcionalno skupino I;
[…]
3. Pogodbeni uslužbenec se lahko zaposli, le če:
[…]
(e) predloži dokazila o dobrem znanju enega od jezikov Unije in o zadovoljivem znanju drugega jezika Unije v obsegu, ki omogoča opravljanje dela.
[…]
5. Evropski urad za izbor osebja (v nadaljnjem besedilu: [EPSO]) različnim institucijam na njihovo zahtevo pomaga pri izbiri pogodbenih uslužbencev, predvsem pri opredeljevanju vsebine preizkusov in organizaciji postopka izbire. [Urad] zagotovi preglednost postopka za izbiro pogodbenih uslužbencev.
[…]“
Sporni izbirni postopek
18 Evropski parlament je 14. aprila 2016 objavil razpis za prijavo interesa, s katerim je želel oblikovati podatkovno zbirko kandidatov, ki bi se lahko zaposlili kot pogodbeni uslužbenci za opravljanje nalog voznikov. Iz uvoda k temu razpisu je razvidno, da je na voljo približno 110 delovnih mest in da bodo ta delovna mesta „pretežno v Bruslju“ (Belgija).
19 V naslovu II, naslovljenem „Naloge“, razpisa za prijavo interesa je navedeno, da bo izbrani pogodbeni uslužbenec „nalogo voznika opravljal pod nadzorom uradnika ali začasnega uslužbenca“, in pojasnjeno:
„Načeloma bodo [te] naloge naslednje:
– prevažati osebnosti, uradnike ali druge uslužbence Evropskega parlamenta pretežno v Bruslju, Luxembourgu [(Luksemburg)] in Strasbourgu [(Francija)] ter v drugih državah članicah in tretjih državah,
– prevažati obiskovalce (diplomatski zbor in druge osebnosti),
– prevažati blago in dokumente,
– prevažati pošto,
– zagotoviti ustrezno uporabo vozila, zlasti tehnoloških naprav,
– skrbeti za varnost oseb in blaga med prevozom ter spoštovanje prometnih predpisov v državi,
– po potrebi natovoriti ali raztovoriti vozilo,
– po potrebi opraviti administrativno delo ali logistično pomoč.“
20 V naslovu IV, naslovljenem „Pogoji za prijavo“, razpisa za prijavo interesa je navedeno, da je zaposlitev pogodbenega uslužbenca možna, le če je izpolnjenih več pogojev, med katerimi je tudi znanje dveh uradnih jezikov Unije. Glede tega morajo kandidati imeti, prvič, „temeljito znanje (najmanj raven C1 […]) enega od 24 uradnih jezikov Evropske unije“ kot „jezika 1“ izbirnega postopka, in drugič, „[z]adovoljivo znanje (raven B2) angleščine, francoščine ali nemščine“ kot „jezika 2“ izbirnega postopka (v nadaljevanju: jezik 2 izbirnega postopka), ob tem da se mora „[d]rugi jezik […] razlikovati od zgoraj navedenega jezika 1“.
21 Skupni evropski referenčni okvir za jezike, ki ga je pripravil Svet Evrope (Priporočilo Odbora ministrov Sveta Evrope št. R (98) 6 z dne 17. marca 1998, v nadaljevanju: skupni evropski referenčni okvir) opredeljuje znanje jezikov na šestih stopnjah, od ravni A1 do ravni C2. Vsebuje več tabel, od katerih so v eni na splošno prikazane skupne stopnje znanja. Stopnja B2, ki ustreza znanju jezika „samostojnega uporabnika“, je v skupnem evropskem referenčnem okviru za jezike opisana tako:
„Razume glavne ideje v kompleksnem besedilu tako o konkretnih kot abstraktnih temah, vključno z razpravami s svojega strokovnega področja. V medosebnih stikih govori dovolj tekoče in spontano, da njegova komunikacija z domačimi govorci ni naporna ne zanj in ne za sogovorca. Tvoriti zna jasno, poglobljeno besedilo iz širokega razpona tem in razložiti stališče o nekem aktualnem vprašanju, tako da pojasni prednosti in pomanjkljivosti različnih možnosti.“
22 Omejitev izbire jezika 2 izbirnega postopka na angleščino, francoščino in nemščino, je v naslovu IV razpisa za prijavo interesa obrazložena tako:
„V skladu s sodbo Sodišča Evropske unije (veliki senat) [z dne 27. novembra 2012, Italija/Komisija (C‑566/10 P, EU:C:2012:752),] mora Evropski parlament za ta razpis za prijavo interesa navesti razloge za omejitev izbire drugega jezika na omejeno število uradnih jezikov Unije.
Kandidate torej obveščamo, da so bile tri možnosti za izbiro jezika 2 v tem razpisu za prijavo interesa določene v skladu z interesom službe, na podlagi katerega morajo biti novo zaposleni uslužbenci sposobni nemudoma začeti delo ter se pri vsakdanjem delu učinkovito sporazumevati.
V skladu z dolgoletno prakso Evropskega parlamenta kar zadeva jezike, ki se uporabljajo v notranjem komuniciranju, pa tudi ob upoštevanju potreb služb glede zunanjega komuniciranja ter obdelave spisov so najbolj uporabljeni jeziki še vedno angleščina, francoščina in nemščina. Poleg tega je v poročilih o delu za leto 2013 92 % zaposlenih izjavilo, da obvlada angleščino, 84 %, da obvlada francoščino, ter 56 % vseh zaposlenih, da obvlada nemščino. Druge uradne jezike zadovoljivo obvlada komaj 50 % zaposlenih.
Zato skušamo uravnotežiti interes službe ter potrebe in sposobnosti kandidatov ter pri tem upoštevati še posebno področje tega izbirnega postopka. V tem smislu je legitimno, da se zahteva znanje enega od teh treh jezikov.
S tem skušamo zagotoviti, da ne glede na izbiro prvega uradnega jezika vsi kandidati vsaj enega od teh treh uradnih jezikov obvladajo v tolikšni meri, da lahko opravljajo svoje delo. Poleg tega morajo vsi kandidati zaradi enake obravnave, vključno s tistimi, ki enega od teh treh jezikov prijavijo kot prvi uradni jezik, zadovoljivo obvladati drugi jezik, ki ga izberejo med temi tremi jeziki.
Ocena posebnih jezikovnih kompetenc tako Evropskemu parlamentu omogoča, da v okolju, ki je zelo podobno dejanskemu delovnemu okolju, oceni, ali so kandidati sposobni nemudoma začeti opravljati svoje delo.“
23 V naslovu VI, naslovljenem „Postopek prijave in rok za oddajo prijav“, razpisa za prijavo interesa je navedeno, da morajo kandidati oddati svojo prijavo z uporabo prijavnega obrazca na spletišču urada EPSO. Kot je navedeno v naslovu VII, naslovljenem „Faze izbirnega postopka“, tega razpisa, gre za izbor na podlagi kvalifikacij, poleg tega pa je v zvezi s tem pojasnjeno, da se „[i]zbor […] opravi samo na podlagi informacij, ki jih posreduje kandidat v prijavnem obrazcu v rubriki ‚ocena sposobnosti‘“.
24 Iz naslova VIII, naslovljenem „Rezultat izbirnega postopka“, razpisa za prijavo interesa izhaja, da bodo imena 300 kandidatov, ki bodo po zaključenem izbirnem postopku v skladu z upoštevnimi merili prejeli največ točk, vpisana v temu namenjeno podatkovno zbirko. Naslov IX, naslovljen „Zaposlitev“, tega razpisa vsebuje opozorilo, da z vpisom v podatkovno zbirko zaposlitev ni zagotovljena. Za primer, da se namerava zaposliti kandidata, vpisanega v to podatkovno zbirko, je v razpisu za prijavo interesa med drugim navedeno:
„Če se bo pojavila možnost za sklenitev pogodbe, bo služba za zaposlovanje v podatkovni zbirki izbrala kandidate, katerih profil najbolj ustreza zahtevam prostega delovnega mesta, in jih povabila na razgovor.
Na razgovoru se bo ocenjevalo, ali njihov profil ustreza prostemu delovnemu mestu, znanje jezikov 1 in 2, mogoče pa tudi znanje vseh drugih jezikov, ki jih je navedel kandidat.
[…]
Glede na izid razgovora ter morebitnih teoretičnih in/ali praktičnih testov bodo kandidati lahko prejeli ponudbo za zaposlitev.“
25 Izbrani kandidati bodo zaposleni kot pogodbeni uslužbenci (funkcionalna skupina I), pogodba pa bo sklenjena v skladu s členi 3a, 84 in 85 PZDU. Sklenjena bo za eno leto z možnostjo podaljšanja še za eno leto, nato pa obstaja možnost drugega podaljšanja za nedoločen čas.
26 V naslovu X, naslovljenem „Obveščanje“, razpisa za prijavo interesa je navedeno:
„Evropski parlament bo kandidate obveščal prek njihovega računa EPSO ali po elektronski pošti. Kandidati morajo za seznanitev s potekom postopka in preverjanje informacij, ki jih zadevajo, redno (najmanj dvakrat tedensko) spremljati svoj račun EPSO in elektronsko pošto. Če zaradi tehničnih težav teh informacij ne morejo preveriti, morajo o tem nemudoma poslati obvestilo v elektronski poštni predal, ki se uporablja za postopek:
ACdrivers2016@ep.europa.eu
V ta poštni predal naj pošljejo tudi vsa druga sporočila v zvezi s postopkom.“
Predlogi strank
27 Kraljevina Španija Sodišču predlaga, naj razpis za prijavo interesa razglasi za ničen in Parlamentu naloži plačilo stroškov. Zaradi razglasitve ničnosti razpisa bi bilo treba razglasiti tudi ničnost podatkovne zbirke, ki je bila izdelana pri tem razpisu.
28 Parlament Sodišču predlaga, naj tožbo zavrne kot neutemeljeno in Kraljevini Španiji naloži plačilo stroškov.
Tožba
29 Kraljevina Španija v utemeljitev tožbe navaja štiri tožbene razloge.
30 Prvi tožbeni razlog se nanaša na nezakonito omejitev izbire jezikov, ki jih je mogoče uporabiti za sporazumevanje med kandidati in uradom EPSO, na angleščino, francoščino in nemščino.
31 Drugi tožbeni razlog se nanaša na napačno razlago jezikovnih zahtev, ki so v PZDU določene za pogodbene uslužbence.
32 Tretji in četrti tožbeni razlog, ki bosta obravnavana skupaj, se nanašata na omejitev izbire jezika 2 izbirnega postopka na angleščino, francoščino in nemščino.
Prvi tožbeni razlog: omejitev izbire jezika sporazumevanja na angleščino, francoščino in nemščino
Trditve strank
33 Kraljevina Španija navaja, da se z razpisom za prijavo interesa kršijo člena 1 in 2 Uredbe št. 1/58, člen 22 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljevanju: Listina) in člen 1d(1) in (6) Kadrovskih predpisov za uradnike, ker lahko kandidati za sporazumevanje z organizatorji zadevnega izbirnega postopka uporabljajo le angleščino, francoščino in nemščino. Kraljevina Španija v zvezi s tem trdi, da so prijave, ki so vložene v okviru tega razpisa za prijavo interesa „[d]okumenti, ki jih država članica ali oseba, za katero velja zakonodaja države članice, pošlje institucijam Skupnosti […]“ v smislu člena 2 Uredbe št. 1/58 in so lahko zato v skladu s tem členom sestavljeni in zadevni instituciji, v tem primeru Parlamentu, predloženi v katerem koli uradnem jeziku, ki ga izbere pošiljatelj.
34 Podredno Kraljevina Španija trdi, da se z omejitvijo izbire jezika sporazumevanja na angleščino, francoščino in nemščino kršita člen 22 Listine, ki se nanaša na spoštovanje jezikovne raznolikosti v Uniji, in člen 1d(1) in (6) Kadrovskih predpisov za uradnike, ki prepoveduje kakršno koli diskriminacijo na podlagi jezika, razen če ni utemeljena v skladu s to določbo. Po mnenju Kraljevine Španije so kandidati, ki ne morejo izpolniti prijavnega obrazca, ki je na voljo na spletni strani urada EPSO, oziroma se s Parlamentom ne morejo sporazumevati v maternem jeziku, v slabšem položaju v primerjavi s kandidati, katerih materni jezik je angleščina, francoščina ali nemščina. Navaja, da take diskriminacije na podlagi jezika ni mogoče utemeljiti z nobenim upravičenim razlogom.
35 Parlament te trditve prereka, pri čemer pojasnjuje, da razpis za prijavo interesa za izpolnitev elektronskega prijavnega obrazca, ki je na spletni strani urada EPSO, ne nalaga uporabe nobenega posamičnega jezika. Poleg tega naj se s tem razpisom ne bi omejevala uporaba jezikov sporazumevanja med kandidati na eni strani in uradom EPSO ali Parlamentom na drugi. Po mnenju Parlamenta dejstvo, da je bil ta prijavni obrazec iz tehničnih razlogov na voljo le v angleščini, francoščini in nemščini, ne pomeni, da ga morajo kandidati izpolniti v enem od teh treh jezikov. Poleg tega navaja, da so bile nekatere prijave sestavljene tudi v jeziku, ki ni bil angleščina, francoščina ali nemščina, in da jih je izbirna komisija po potrebi ocenila s pomočjo jezikovnih posrednikov. Parlament v teh okoliščinah ocenjuje, da je v celoti spoštoval svojo obveznost sporazumevanja s kandidati v jeziku, ki so ga ti svobodno izbrali.
Presoja Sodišča
36 V skladu s členom 2 Uredbe št. 1/58, ki v bistvu ustreza členu 24, četrti odstavek, PDEU in členu 41(4) Listine, se dokumenti, ki jih oseba, za katero velja zakonodaja države članice, pošlje institucijam Unije, lahko sestavijo v katerem koli uradnem jeziku iz člena 1 te uredbe, ki ga izbere pošiljatelj, odgovor institucije pa se mora sestaviti v istem jeziku. Pravica teh oseb, da med uradnimi jeziki Unije izberejo jezik, ki ga bodo uporabljale za sporazumevanje z institucijami, kot je Evropski parlament, ima kot bistveni element spoštovanja jezikovne raznolikosti, katere pomen je razviden iz člena 3(3), četrti pododstavek, PEU in iz člena 22 Listine, bistven pomen.
37 Vendar pa iz sodne prakse Sodišča izhaja, da iz obveznosti Unije, da spoštuje jezikovno raznolikost, ni mogoče izpeljati splošnega pravnega načela, ki bi vsaki osebi zagotavljalo pravico, da bo vse, kar bi lahko vplivalo na njene interese, v vseh okoliščinah sestavljeno v njenem jeziku, in v skladu s katerim bi morale institucije brez kakršnih koli izjem v vseh položajih uporabljati vse uradne jezike (glej v tem smislu sodbe z dne 9. septembra 2003, Kik/UUNT, C‑361/01 P, EU:C:2003:434, točka 82; z dne 27. novembra 2012, Italija/Komisija, C‑566/10 P, EU:C:2012:752, točka 88, in z dne 6. septembra 2017, Slovaška in Madžarska/Svet, C‑643/15 in C‑647/15, EU:C:2017:631, točka 203).
38 V okviru postopkov izbire osebja Unije je Sodišče v točki 88 sodbe z dne 27. novembra 2012, Italija/Komisija (C‑566/10 P, EU:C:2012:752), že presodilo, da se na podlagi člena 1d(6) Kadrovskih predpisov za uradnike prepoved diskriminacije na podlagi jezika lahko omeji. Zato lahko institucije v tem kontekstu po potrebi določijo omejitve v zvezi z uporabo uradnih jezikov, če so take omejitve v skladu z omenjenim členom 1d(6) objektivno in razumno utemeljene z legitimnim ciljem v splošnem interesu v okviru kadrovske politike ter sorazmerne glede na cilj, ki se želi doseči, kar pa ne vpliva na obveznost, ki med drugim izhaja iz točke 71 te sodbe, da se morajo razpisi natečajev v Uradnem listu Evropske unije v skladu s členom 1(2) Priloge III h Kadrovskim predpisom za uradnike v povezavi s členom 5 Uredbe št. 1/58 objaviti v vseh uradnih jezikih Unije.
39 Iz te točke 88 sodbe z dne 27. novembra 2012, Italija/Komisija (C‑566/10 P, EU:C:2012:752), tako izhaja, da v okviru postopka izbire osebja Unije institucijam ni mogoče naložiti obveznosti, ki bi presegale zahteve, določene v členu 1d Kadrovskih predpisov za uradnike.
40 Zato je treba vprašanje zakonitosti omejitve jezikov, s katerimi se lahko kandidati sporazumevajo z uradom EPSO in Parlamentom, na angleščino, francoščino in nemščino, ki je predmet te sodbe, preizkusiti glede na člen 1d Kadrovskih predpisov za uradnike, ki se na podlagi člena 80(4) PZDU uporablja za izbiro pogodbenih uslužbencev.
41 Ker Parlament prereka to, da je bila izbira jezika sporazumevanja med uradom EPSO in kandidati omejena zgolj na angleščino, francoščino in nemščino, je treba na prvem mestu, še pred preizkusom trditev Kraljevine Španije, da pomeni ta omejitev različno obravnavanje na podlagi jezika, ki je v nasprotju s členom 1d Kadrovskih predpisov za uradnike, preizkusiti, ali glede na argumente, ki jih navajata stranki, razpis za prijavo interesa tako omejitev dejansko vsebuje.
42 Iz navedb v razpisu za prijavo interesa je razvidno, da se izbirni postopek, na katerega se ta razpis nanaša, izvaja izključno „na podlagi kvalifikacij“, in sicer samo na podlagi odgovorov, ki jih kandidati navedejo v elektronskem prijavnem obrazcu, dostopnem na spletni strani urada EPSO, na vprašanja v rubriki „ocena sposobnosti“. Iz tega razpisa tako izhaja, da morajo biti prijave vložene po elektronski poti, z uporabo elektronskega prijavnega obrazca.
43 V zvezi s tem med strankama v sporu ni sporno dejstvo, da je bil elektronski prijavni obrazec na spletni strani urada EPSO dostopen le v angleščini, francoščini in nemščini. Medtem ko Kraljevina Španija na podlagi take omejitve števila jezikov, v katerih je bil sestavljen obrazec, trdi, da so bili jeziki, ki so se lahko uporabili pri izpolnjevanju tega obrazca, dejansko omejeni, pa Parlament trdi, da so lahko kandidati – ker v tem razpisu ni bilo nobene zavezujoče določbe o tem, kateri jezik je treba uporabiti pri izpolnjevanju tega obrazca – poleg teh treh jezikov svobodno izbrali druge uradne jezike Unije.
44 Ker v razpisu za prijavo interesa ni bilo nobene navedbe, da je mogoče elektronski prijavni obrazec, ki je bil na spletni strani urada EPSO dostopen le v angleščini, francoščini in nemščini, izpolniti v katerem koli uradnem jeziku Unije, pa so lahko kandidati razumno domnevali, da je treba ta obrazec izpolniti v enem od teh treh jezikov. V teh okoliščinah ni mogoče izključiti možnosti, da je bila nekaterim kandidatom dejansko odvzeta možnost vložitve prijave v uradnem jeziku Unije, ki bi si ga sami izbrali.
45 Glede na to omejitev izbire jezika sporazumevanja je treba na drugem mestu preizkusiti, ali so bili kandidati zaradi te omejitve različno obravnavani na način, ki je v nasprotju s členom 1d Kadrovskih predpisov za uradnike.
46 V zvezi s tem je treba ugotoviti, da obstaja možnost, da so bili kandidati, ki so zaradi tega, ker prijavni obrazec ni bil na voljo v vseh uradnih jezikih Unije, menili, da morajo prijavni obrazec izpolniti v angleščini, francoščini ali nemščini, in so zato svojo prijavo sestavili v enem od teh jezikov, ki pa ni bil uradni jezik Unije, ki ga najbolje obvladajo, v primerjavi s kandidati, ki so želeli kot uradni jezik izbrati enega od omenjenih treh jezikov, v slabšem položaju glede popolnega razumevanja tega obrazca in glede sestavitve svoje prijave.
47 Posledica tega, da prijavni obrazec na spletni strani urada EPSO ni bil na voljo v vseh uradnih jezikih Unije, je bila, da so bili kandidati, ki so želeli ta obrazec izpolniti v uradnem jeziku, ki ni angleščina, francoščina ali nemščina, pri vložitvi prijave obravnavani manj ugodno kot kandidati, ki so kot uradni jezik želeli izbrati enega od teh treh jezikov, ker niso mogli uporabiti uradnega jezika, ki ga najbolje obvladajo. Iz tega izhaja različno obravnavanje na podlagi jezika, ki je s členom 1d(1) Kadrovskih predpisov za uradnike načeloma prepovedano.
48 Vendar iz dokazov, ki jih je navedla Kraljevina Španija ne izhaja, da kandidati niso imeli možnosti, da bi se, po potrebi, po elektronski pošti s Parlamentom ali uradom EPSO sporazumevali v uradnem jeziku po svoji izbiri. Tožbenemu razlogu Kraljevine Španije, ki se nanaša na omejitev števila jezikov sporazumevanja, torej glede take oblike sporazumevanja ni mogoče pritrditi. Ob tem pa različnega obravnavanja, ugotovljenega v prejšnji točki, ki se nanaša na jezike, ki so se lahko uporabili za izpolnitev prijavnega obrazca in zato za vložitev prijave, ni mogoče kompenzirati z možnostjo kandidatov, da se s Parlamentom ali z uradom EPSO, po potrebi prek elektronske pošte, v uradnem jeziku po svoji izbiri sporazumevajo v zvezi z drugimi vidiki, ki se nanašajo na zadevni izbirni postopek.
49 Kot je bilo opozorjeno v točki 38 te sodbe, iz člena 1d(6) Kadrovskih predpisov za uradnike izhaja, da različnega obravnavanja na podlagi jezika pri uporabi teh predpisov ni mogoče dopustiti, če ni objektivno in razumno utemeljeno z legitimnim ciljem v splošnem interesu v okviru kadrovske politike.
50 Ker je Kraljevina Španija dokazala, da razpis za prijavo interesa povzroča različno obravnavanje, ki lahko pomeni diskriminacijo na podlagi jezika v smislu člena 1d(1) Kadrovskih predpisov za uradnike, mora Parlament dokazati, da je ta omejitev utemeljena.
51 Vendar pa Parlament v tej zadevi niti v razpisu za prijavo interesa, niti v svojih vlogah in niti na obravnavi pred Sodiščem ni navedel nobenega razloga, s katerim bi bilo mogoče dokazati, da obstaja legitimen cilj v splošnem interesu v okviru kadrovske politike, zaradi katerega bi bilo nujno različno obravnavanje, kakršno je ugotovljeno v točki 47 te sodbe, v zvezi z jeziki, ki jih je treba uporabiti pri izpolnjevanju elektronskega prijavnega obrazca. Iz tega izhaja, da Parlament ni dokazal, da je omejitev izbire jezika sporazumevanja, ki izhaja iz razpisa za prijavo interesa, utemeljena.
52 Prvi tožbeni razlog je zato utemeljen.
Drugi tožbeni razlog: kršitev člena 82 PZDU
Trditve strank
53 V prvem delu drugega tožbenega razloga Kraljevina Španija navaja, da zahteva, določena v razpisu za prijavo interesa, po zadovoljivem znanju drugega uradnega jezika Unije, pomeni kršitev člena 82 PZDU, ker znanje drugega jezika ni potrebno za opravljanje nalog, ki naj bi jih opravljali izbrani kandidati. Iz člena 82(3)(e) PZDU naj bi izhajalo, da lahko uprava kandidatu za pogodbenega uslužbenca zadovoljivo znanje nekega drugega, točno določenega jezika, poleg dobrega znanja enega od uradnih jezikov Unije, naloži le zaradi posebne narave dela, ki ga je treba opravljati. V obravnavanem primeru pa naj zadovoljivo znanje drugega jezika ne bi bilo utemeljeno z opravljanjem nalog, ki naj bi bile zaupane pogodbenim uslužbencem, ki bodo zaposleni. Kraljevina Španija v zvezi s tem opozarja, da člen 80 PZDU naloge, dodeljene pogodbenim uslužbencem iz skupine I, opredeljuje kot fizične in upravno‑administrativne naloge podpornih storitev, ki se opravljajo pod nadzorom uradnikov ali začasnih uslužbencev. V drugem delu tega tožbenega razloga Kraljevina Španija trdi, da tudi če bi bilo od kandidata za opravljanje takih nalog mogoče zahtevati dobro znanje uradnega jezika in zadovoljivo znanje drugega jezika, stopnja znanja B2 v smislu skupnega evropskega referenčnega okvira za jezike, ki se v tem razpisu za prijavo interesa zahteva za ta drugi jezik, ni utemeljena.
54 Parlament v odgovor navaja, da člen 82(3)(e) PZDU določa, da je zadovoljivo znanje drugega uradnega jezika Unije dolžnost uslužbencev.
Presoja Sodišča
55 Člen 82(3)(e) PZDU določa, da se lahko „[p]ogodbeni uslužbenec […] zaposli, le če […].predloži dokazila o dobrem znanju enega od jezikov Unije in o zadovoljivem znanju drugega jezika Unije v obsegu, ki omogoča opravljanje dela“. Kraljevina Španija v prvem delu drugega tožbenega razloga navaja, da ta določba od kandidatov za delovno mesto pogodbenega uslužbenca znanje drugega jezika Unije zahteva, le če je to nujno za opravljanje predvidenih nalog, kar pa naj v obravnavani zadevi ne bi bilo.
56 Zato je treba ugotoviti, ali iz jezikovnih zahtev iz tega člena 82(3)(e) izhaja, da se od kandidatov za delovna mesta pogodbenih uslužbencev vedno zahteva dobro znanje enega od uradnih jezikov Unije in zadovoljivo znanje drugega uradnega jezika Unije.
57 V zvezi s tem je treba spomniti, da člen 28(f) Kadrovskih predpisov za uradnike določa, da je „[u]radnik […] lahko imenovan le pod pogojem […], da predloži dokazila o temeljitem znanju enega od jezikov Unije in o zadovoljivem znanju drugega jezika Unije v obsegu, ki omogoča opravljanje dela“. V skladu s členom 45(2) Kadrovskih predpisov za uradnike se od uradnikov zahteva tudi, da pred prvim napredovanjem po zaposlitvi izkažejo sposobnost delati „v tretjem od jezikov iz člena 55(1) Pogodbe o Evropski uniji“, to je od uradnih jezikov Unije. Iz tega nujno izhaja, da za njih pogoj znanja drugega jezika, ki je določen v členu 28(f) Kadrovskih predpisov za uradnike, ne more biti fakultativen.
58 Ker pogodbeni uslužbenci, enako kot uradniki, svoje delo opravljajo v večjezičnem okolju, ni mogoče na podlagi ničesar sklepati, da bi se moralo jezikovno znanje, ki se od pogodbenih uslužbencev zahteva s členom 82(3)(e) PZDU, razlagati drugače od jezikovnega znanja, ki se – z uporabo enakega besedila – od uradnikov zahteva s členom 28(f) Kadrovskih predpisov za uradnike. Okoliščina, da morajo uradniki drugače kakor pogodbeni uslužbenci po potrebi dokazati znanje tretjega jezika, je posledica dejstva, da za pogodbene uslužbence ne velja ureditev napredovanja iz Kadrovskih predpisov za uradnike. Ta razlika pa ne vpliva na razlago zahteve, ki se nanaša na znanje drugega jezika in je vsebovana v členu 28(f) Kadrovskih predpisov za uradnike oziroma členu 82(3)(e) PZDU.
59 Zato je treba člen 82(3)(e) PZDU, kot generalna pravobranilka navaja v točki 111 sklepnih predlogov, razlagati tako, da morajo kandidati za zaposlitev na položaju pogodbenih uslužbencev dokazati znanje vsaj dveh uradnih jezikov. Iz tega je razvidno, da je treba prvi del drugega tožbenega razloga Kraljevine Španije zavrniti.
60 V drugem delu tega tožbenega razloga Kraljevina Španija trdi, da glede na vrste del, ki naj bi jih pogodbeni uslužbenci opravljali, stopnja znanja B2 v smislu skupnega evropskega referenčnega okvira za jezike, ki se v razpisu za prijavo interesa zahteva v zvezi z jezikom 2 izbirnega postopka, ni upravičena. Ker je argumentacija, ki je navedena v utemeljitev tega drugega dela, enaka kot argumentacija, navedena v utemeljitev tretjega in četrtega tožbenega razloga, bo ta del preizkušen skupaj s tema tožbenima razlogoma.
Drugi del drugega tožbenega razloga ter tretji in četrti tožbeni razlog, ki se nanašajo na omejitev izbire jezika 2 izbirnega postopka zgolj na angleščino, francoščino in nemščino
Trditve strank
61 Kraljevina Španija trdi, da je omejitev izbire jezika 2 izbirnega postopka v razpisu za prijavo interesa na angleščino, francoščino in nemščino samovoljna, krši jezikovno ureditev iz členov 1 in 6 Uredbe št. 1/58 in pomeni diskriminacijo na podlagi jezika, ki je s členom 22 Listine, členom 1d(1) in (6) Kadrovskih predpisov za uradnike in členom 82(3)(e) PZDU prepovedana. Nobenega od razlogov, navedenih v razpisu za prijavo interesa, naj ne bi bilo mogoče šteti za objektiven cilj v splošnem interesu, s katerim bi bilo mogoče utemeljiti tako omejitev. Tako naj bi bil razlog „interesa službe“, ki naj bi zahteval, da je osebje, ki se zaposli, od prvega dne operativno v zahtevnih jezikih in se lahko učinkovito sporazumeva v okviru svojega dela, stereotipen in brez povezave z vrsto dela, ki se bo opravljalo. Vsekakor naj ta omejitev ne bi bila sorazmerna z dejanskimi potrebami službe. Poleg tega naj ne bi bila sorazmerna tudi zahteva iz razpisa za prijavo interesa o stopnji znanja B2 v smislu skupnega evropskega referenčnega okvira za jezike, ki se zahteva v zvezi z jezikom 2 izbirnega postopka.
62 Parlament te argumente prereka in navaja, da je omejitev izbire jezika 2 izbirnega postopka v razpisu za prijavo interesa ustrezno obrazložena, med drugim s ciljem, da razpolaga z uslužbenci, ki so sposobni nemudoma začeti delo ter se pri vsakdanjem delu učinkovito sporazumevati.
Presoja Sodišča
63 Iz razlogov, navedenih v točkah od 36 do 40 te sodbe, je treba zakonitost omejitve izbire jezika 2 izbirnega postopka na angleščino, francoščino in nemščino presojati glede na člen 1d Kadrovskih predpisov za uradnike. Enako kot omejitev izbire jezikov, ki se lahko uporabijo za izpolnitev elektronskega prijavnega obrazca na spletni strani urada EPSO in zato za vložitev prijave, ki je predmet prvega tožbenega razloga Kraljevine Španije, se namreč omejitev, ki je predmet drugega dela drugega tožbenega razloga ter tretjega in četrtega tožbenega razloga, nanaša na posebni kontekst organizacije postopkov izbire osebja Unije, ki so urejeni zlasti v Kadrovskih predpisih za uradnike.
64 V zvezi s tem je treba najprej spomniti, kot je bilo poudarjeno v točkah 38 in 49 te sodbe, da člen 1d(1) Kadrovskih predpisov za uradnike, ki se za postopke izbire pogodbenih uslužbencev uporablja na podlagi člena 80(4) PZDU, prepoveduje kakršno koli diskriminacijo, kakršna je diskriminacija na podlagi jezika, pri čemer pa je mogoče na podlagi odstavka 6 tega člena različno obravnavanje na podlagi jezika dopustiti, če je objektivno in razumno utemeljeno z legitimnim ciljem v splošnem interesu v okviru kadrovske politike.
65 Ker je bila v razpisu za prijavo interesa na podlagi PZDU izbira jezika 2 izbirnega postopka omejena na angleščino, francoščino in nemščino, kandidati, ki jim jezikovna znanja niso omogočala izpolnjevanja te zahteve, niso imeli možnosti sodelovanja v tem izbirnem postopku, tudi če so imeli glede na pogoje iz člena 82(3)(e) PZDU ustrezno znanje vsaj dveh uradnih jezikov Unije.
66 Tako to, da so morali kandidati jezik 2 izbirnega postopka izbrati med angleščino, francoščino in nemščino, pomeni različno obravnavanje na podlagi jezika, ki je s členom 1d(1) Kadrovskih predpisov za uradnike načeloma prepovedano.
67 Nato je treba v zvezi z obstojem legitimnega cilja v splošnem interesu v okviru kadrovske politike v smislu člena 1d(6) Kadrovskih predpisov za uradnike, s katerim bi bilo mogoče utemeljiti to različno obravnavanje, ugotoviti, da iz sodne prakse Sodišča izhaja, da lahko iz interesa službe izhaja potreba, da imajo zaposlene osebe posebna jezikovna znanja. Zato se lahko s posebno naravo nalog, ki jih je treba opravljati, utemelji zaposlovanje, ki med drugim temelji na dobrem znanju določenega jezika (glej v tem smislu sodbe z dne 19. junija 1975, Küster/Parlament, 79/74, EU:C:1975:85, točki 16 in 17; z dne 29. oktobra 1975, Küster/Parlament, 22/75, EU:C:1975:140, točki 13 in 14, in z dne 27. novembra 2012, Italija/Komisija, C‑566/10 P, EU:C:2012:752, točka 88).
68 V zvezi s tem je treba ugotoviti, da imajo v okviru izbirnih postopkov institucije široko polje proste presoje pri presoji interesov službe ter kvalifikacij in sposobnosti kandidatov, ki jih bodo upoštevale (po analogiji glej sodbe z dne 4. februarja 1987, Bouteiller/Komisija, 324/85, EU:C:1987:59, točka 6; z dne 3. aprila 2003, Parlement/Samper, C‑277/01 P, EU:C:2003:196, točka 35, in z dne 9. oktobra 2008, Chetcuti/Komisija, C‑16/07 P, EU:C:2008:549, točka 77). Zato Sodišče s svojo presojo, med drugim glede posebnih jezikovnih znanj, ki jih je treba v interesu službe zahtevati od kandidatov na natečaju, ne more nadomestiti presoje uprave (glej po analogiji sodbo z dne 3. aprila 2003, Parlament/Samper, C‑277/01 P, EU:C:2003:196, točka 35 in navedena sodna praksa).
69 Vendar pa mora institucija, ki je jezikovno ureditev nekega izbirnega postopka omejila na določeno število uradnih jezikov Evropske unije, dokazati, da je taka omejitev primerna za izpolnjevanje dejanskih zahtev, ki izhajajo iz nalog, ki jih bodo osebe, ki bodo zaposlene, opravljale. Poleg tega mora biti vsak pogoj, ki se nanaša na posebna jezikovna znanja, sorazmeren s tem interesom in mora temeljiti na jasnih, objektivnih in predvidljivih merilih, ki kandidatom omogočajo, da se seznanijo z razlogi za ta pogoj, sodiščem Unije pa, da v zvezi s tem pogojem izvajajo nadzor (glej v tem smislu sodbo z dne 27. novembra 2012, Italija/Komisija, C‑566/10 P, EU:C:2012:752, točki 90 in 92).
70 Parlament v zvezi s tem meni, da se z interesom službe, kot izhaja iz razpisa za prijavo interesa, ki je, da razpolaga z uslužbenci, ki so sposobni nemudoma začeti delo ter se pri vsakdanjem delu učinkovito sporazumevati, lahko utemelji omejitev izbire jezika 2 izbirnega postopka na angleščino, francoščino in nemščino. Kraljevina Španija na drugi strani trdi, da z razlogi, navedenimi v tem razpisu, ni mogoče utemeljiti te omejitve.
71 Kot izhaja iz točke 22 te sodbe, je v razpisu za prijavo interesa pod naslovom IV navedeno, da so bili trije jeziki, ki so bili določeni kot jezik 2 izbirnega postopka, to je angleščina, francoščina in nemščina, izbrani zaradi „interesa službe“, ki je, da se zagotovi, da so zaposlene osebe „sposobne nemudoma začeti delo ter se pri vsakdanjem delu učinkovito sporazumevati“. V zvezi s tem je pojasnjeno, da so zaradi „dolgoletne prakse“ Parlamenta, „kar zadeva jezike, ki se uporabljajo v notranjem komuniciranju“, pa tudi ob upoštevanju „potreb služb glede zunanjega komuniciranja ter obdelave spisov […] najbolj uporabljeni jeziki še vedno angleščina, francoščina in nemščina“.
72 Vendar pa samo ti razlogi, čeprav je iz njih razviden interes službe, da se lahko na novo zaposleni uslužbenci učinkovito sporazumevajo takoj po zaposlitvi, ne zadostujejo za dokaz, da je na zadevnih delovnih mestih, to je na delovnih mestih voznika v Evropskem parlamentu, potrebno ravno znanje enega od teh treh jezikov, ne pa drugih uradnih jezikov Unije.
73 V zvezi s tem je treba glede tega, da iz teh razlogov izhaja, da so angleščina, francoščina in nemščina jeziki, ki se v Evropskem parlamentu najpogosteje uporabljajo tako pri notranjem kot zunanjem komuniciranju ter pri obdelavi spisov, ugotoviti, da iz razpisa za prijavo interesa izhaja, da so ti trije jeziki na splošno najkoristnejši za delo v okviru te institucije. Ker pa Evropski parlament na podlagi člena 6 Uredbe št. 1/58 ni sprejel notranjih pravil v zvezi z uporabo jezikovne ureditve v tej instituciji, brez upoštevanja nalog, ki jih bodo zaposlene osebe dejansko opravljale, ni mogoče trditi, da so ti trije jeziki nujno najkoristnejši za vsa delovna mesta v tej instituciji.
74 Med razlogi, navedenih v naslovu IV razpisa za prijavo interesa, s katerimi se poskuša utemeljiti omejitev izbire jezika 2 izbirnega postopka, pa ni nikjer navedena utemeljitev te omejitve glede na dejanske jezikovne potrebe, ki se nanašajo na naloge, ki naj bi jih opravljali vozniki, ki bodo zaposleni. V teh okoliščinah je treba ugotoviti, da ti razlogi ne temeljijo na jasnih, objektivnih in predvidljivih merilih, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotoviti, da je zaradi interesa službe v tem primeru potrebno tako različno obravnavanje na podlagi jezika.
75 Naloge, ki jih bodo vozniki, ki bodo zaposleni, opravljali, so sicer opisane v naslovu II razpisa za prijavo interesa. V zvezi s tem je v tem naslovu navedeno, da bo pogodbeni uslužbenec opravljal „naloge voznika“, ki so, med drugim, „prevažati osebnosti, uradnike ali druge uslužbence Evropskega parlamenta pretežno v Bruslju, Luxembourgu in Strasbourgu ter v drugih državah članicah in tretjih državah“, „prevažati obiskovalce (diplomatski zbor in druge osebnosti)“ in „zagotoviti ustrezno uporabo vozila, zlasti tehnoloških naprav“.
76 Vendar pa niti z okoliščino, ki jo navaja Parlament, da bodo morali vozniki, ki bodo zaposleni, svoje naloge opravljati pretežno v Bruslju, Luxembourgu in Strasbourgu, to je v treh mestih, ki so v državah članicah, v katerih sta uradna jezika francoščina oziroma nemščina, niti z okoliščino, ki jo je Parlament navedel na obravnavi pred Sodiščem, da osebe, ki jih bodo vozniki prevažali, najpogosteje uporabljajo angleščino, ni mogoče utemeljiti omejitve izbire jezika 2 izbirnega postopka zgolj na te tri jezike.
77 Čeprav namreč ni mogoče izključiti možnosti, da bi interes službe zahteval, da se zaposli skupina voznikov z različnimi jezikovnimi znanji, glede na raznolikost krajev, v katerih bodo opravljali svoje naloge, ali glede na jezikovna znanja oseb, ki jih bodo prevažali, pa Parlament ni dokazal, zakaj naj bi bil vsak od jezikov, ki so navedeni med jeziki, označenimi kot jezik 2 izbirnega postopka, posebej koristen za opravljanje teh nalog.
78 Iz tega izhaja, da tudi glede na opis nalog iz naslova II razpisa za prijavo interesa in pojasnila Parlamenta v zvezi z njimi razlogi iz naslova IV tega razpisa niso taki, da bi se lahko z njimi utemeljila omejitev izbire jezika 2 izbirnega postopka na angleščino, francoščino in nemščino. Tako Parlament ni dokazal, da je bila omejitev na katerega koli od jezikov, ki so bili opredeljeni kot jezik 2 izbirnega postopka, objektivno in razumno utemeljena glede na posebno naravo delovnih mest, ki jih je treba zapolniti, in zakaj ne bi mogli biti izbrani drugi uradni jeziki, ki bi bili lahko primerni za ta delovna mesta.
79 Glede na zgoraj navedeno je treba tretji in četrti tožbeni razlog sprejeti. Ker Evropski parlament ni dokazal, da je bila omejitev izbire jezika 2 izbirnega postopka na angleščino, francoščino in nemščino objektivno in razumno utemeljena z legitimnim ciljem v splošnem interesu v okviru kadrovske politike, ni treba preizkusiti drugega dela drugega tožbenega razloga, ki se nanaša na zahtevano stopnjo znanja istih jezikov.
80 Ker je bilo prvemu, tretjemu in četrtemu tožbenemu razlogu ugodeno, je treba razpis za prijavo interesa razglasiti za ničen.
O posledicah razglasitve ničnosti razpisa za prijavo interesa
Trditve strank
81 Kraljevina Španija meni, da je treba zaradi razglasitve ničnosti razpisa za prijavo interesa za nično razglasiti tudi zbirko podatkov, ki je bila sestavljena pri tem razpisu. Kraljevina Španija ne zahteva razveljavitve obveznosti, ki so lahko nastale na podlagi vpisa kandidata v to podatkovno zbirko, poudarja pa, da vpis v to zbirko vpisanim kandidatom ne daje nobenega jamstva za zaposlitev, zato razglasitev ničnosti te zbirke ni poseg v načelo varovanja legitimnih pričakovanj.
82 Parlament, nasprotno, trdi, da je bila ta podatkovna zbirka že sestavljena, da so bili kandidati obveščeni o rezultatu izbirnega postopka in da se je zaposlovanje že začelo. Zaradi spoštovanja načela varovanja legitimnih pričakovanj naj bi bilo treba to podatkovno zbirko ohraniti v skladu s pristopom iz, med drugim, sodbe z dne 27. novembra 2012, Italija/Komisija (C‑566/10 P, EU:C:2012:752).
Presoja Sodišča
83 Ko Sodišče odloča o posledicah razglasitve ničnosti ukrepa, ki se nanaša na postopke izbire osebja Unije, mora poskusiti uravnotežiti interese kandidatov, ki so zaradi nepravilnosti, storjene v tem postopku, v slabšem položaju, z interesi drugih kandidatov, tako da mora upoštevati ne le nujnost, da se znova vzpostavijo pravice kandidatov, ki so bili postavljeni v slabši položaj, ampak tudi legitimna pričakovanja že izbranih kandidatov (glej v tem smislu sodbo z dne 6. julija 1993, Komisija/Albani in drugi, C‑242/90 P, EU:C:1993:284, točka 14).
84 Posebej v zvezi z nepravilnostmi, do katerih je prišlo v zvezi z jezikovno ureditvijo, ki se uporablja za izbirni postopek, je treba ugotoviti, da je treba legitimna pričakovanja že izbranih kandidatov upoštevati tako, da se uravnoteži učinke morebitne neveljavnosti seznamov kandidatov, ki so bili sestavljeni na podlagi tega izbirnega postopka, in interese oškodovanih kandidatov (glej v tem smislu sodbo z dne 27. novembra 2012, Italija/Komisija, C‑566/10 P, EU:C:2012:752, točka 103).
85 Ker je v tem primeru razpis za prijavo interesa razglašen za ničen zaradi diskriminatornih pogojev v zvezi z jezikovnimi znanji kandidatov, je treba šteti, da ta diskriminatornost vpliva tudi na zadevno podatkovno zbirko. Vpis kandidatov v to zbirko je namreč temeljil na rezultatih, doseženih v okviru izbirnega postopka, ki je bil organiziran pod neenakopravnimi pogoji.
86 V zvezi s tem je treba ugotoviti, kot trdi Kraljevina Španija, da kandidati, ki so bili vpisani v zadevni podatkovno zbirko, zaradi tega niso prejeli nobenega jamstva za zaposlitev. Tako ti kandidati, zlasti v nasprotju s tistimi, ki jim je bilo na podlagi njihovega vpisa v to zbirko že ponujeno delovno mesto pogodbenega uslužbenca in ki imajo zaradi tega legitimno pričakovanje, da se njihova zaposlitev ne ogrozi, niso pridobili nobenega dodatnega jamstva uprave, ki bi lahko ustvarilo legitimna pričakovanja v zvezi z njihovo zaposlitvijo.
87 Zato je treba ugotoviti, da zgolj vpis kandidatov v zadevno podatkovno zbirko ni mogel ustvariti legitimnega pričakovanja, zaradi katerega bi bilo treba učinke razpisa za prijavo interesa, ki je bil razglašen za ničnega, ohraniti v veljavi. Razglasitev ničnosti podatkovne zbirke ne vpliva na že izvedene zaposlitve.
88 V teh okoliščinah je treba podatkovno zbirko razglasiti za nično.
Stroški
89 V skladu s členom 138(1) Poslovnika Sodišča se plačilo stroškov na predlog naloži neuspeli stranki.
90 Ker je Kraljevina Španija predlagala, naj se Parlamentu naloži plačilo stroškov, in ker ta s svojimi predlogi ni uspel, se mu naloži plačilo stroškov.
Iz teh razlogov je Sodišče (veliki senat) razsodilo:
1. Razpis za prijavo interesa – pogodbeni uslužbenci – funkcionalna skupina I – vozniki (m/ž) – EP/CAST/S/16/2016 se razglasi za ničen.
2. Podatkovna zbirka, ki je bila sestavljena na podlagi Razpisa za prijavo interesa – pogodbeni uslužbenci – funkcionalna skupina I – vozniki (m/ž) – EP/CAST/S/16/2016, se razglasi za nično.
3. Evropskemu parlamentu se naloži plačilo stroškov.
Podpisi