Zadeva T‑96/20
Gruppe Nymphenburg Consult AG
proti
Uradu Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO)
Sodba Splošnega sodišča (peti razširjeni senat) z dne 1. septembra 2021
„Znamka Evropske unije – Prijava besedne znamke Evropske unije Limbic® Types – Absolutni razlogi za zavrnitev – Odločba, izdana po tem, ko je Splošno sodišče razveljavilo prejšnjo odločbo – Predodelitev velikemu odboru za pritožbe – Člen 7(1)(b) Uredbe št. 207/2009 (postal člen 7(1)(b) Uredbe 2017/1001) – Napačna uporaba prava – Ugotavljanje dejanskega stanja po uradni dolžnosti – Člen 95(1) Uredbe 2017/1001 – Pravnomočnost – Člen 72(6) Uredbe 2017/1001 – Sestava velikega odbora za pritožbe“
1. Znamka Evropske unije – Tožbeni postopek – Tožba pri sodišču Unije – Pogoj dopustnosti – Tožbeni razlogi zgolj zoper odločbe odborov za pritožbe
(Uredba Evropskega parlamenta in Sveta 2017/1001, člen 72(1))
(Glej točki 22 in 23.)
2. Znamka Evropske unije – Tožbeni postopek – Odbori za pritožbe – Sestava velikega odbora za pritožbe – Vključitev člana odbora za pritožbe, ki je sprejel odločbo, ki jo je Splošno sodišče razveljavilo – Dopustnost
(Uredba Evropskega parlamenta in Sveta 2017/1001, člen 169(1); Uredba Komisije 2018/625, člen 35(4))
(Glej točke 28, 29 in 31.)
3. Ničnostna tožba – Razveljavitvena sodba – Učinki – Obveznost sprejetja izvedbenih ukrepov – Obseg – Upoštevanje tako obrazložitve kot izreka sodbe – Retroaktivnost razveljavitve
(člen 266 PDEU; Uredba Evropskega parlamenta in Sveta 2017/1001, člen 72(6))
(Glej točke od 42 do 44.)
4. Znamka Evropske unije – Postopkovne določbe – Ugotavljanje dejanskega stanja po uradni dolžnosti – Registracija nove znamke – Absolutni razlogi za zavrnitev – Meje – Pravnomočnost
(Uredba Evropskega parlamenta in Sveta 2017/1001, členi 45(3), 72(6) in 95(1); Uredba Komisije 2018/625, člen 27(1))
(Glej točke od 47 do 50 in 56.)
5. Znamka Evropske unije – Opredelitev in pridobitev znamke Evropske unije – Absolutni razlogi za zavrnitev – Znamke brez razlikovalnega učinka – Besedna znamka Limbic® Types
(Uredba Sveta št. 207/2009, člen 7(1)(b) in (c))
(Glej točke 64 in od 74 do 77.)
Povzetek
Družba Gruppe Nymphenburg Consult AG je pri Uradu Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO) vložila zahtevo za registracijo besedne znamke Evropske unije Limbic® Types za proizvode in storitve, ki med drugim spadajo na področji poslovnega svetovanja in svetovanja pri vodenju človeških virov. Prvi odbor za pritožbe pri EUIPO je 23. junija 2015 ugotovil, da je znak opisen, zato je zahtevo na podlagi člena 7(1)(c) Uredbe št. 207/2009(1) zavrnil.
Splošno sodišče je s sodbo z dne 16. februarja 2017, Gruppe Nymphenburg Consult/EUIPO (Limbic® Types) (v nadaljevanju: sodba T‑516/15)(2), odločbo odbora za pritožbe razveljavilo, ker je ta napačno presodil opisnost prijavljene znamke.
S sklepom predsedstva odborov za pritožbe EUIPO je bila zadeva predodeljena velikemu odboru za pritožbe v ponovno odločanje. Veliki odbor za pritožbe je 2. decembra 2019 pritožbo družbe Gruppe Nymphenburg Consult zavrnil in ugotovil, da je znamka za zadevne proizvode in storitve opisna ter da nima razlikovalnega učinka.
Splošno sodišče, ki je odločalo v razširjeni sestavi, je odločbo velikega odbora za pritožbe razveljavilo, ker je ta kršil, prvič, pravnomočnost sodbe T‑516/15 in, drugič, člen 7(1)(b) Uredbe št. 207/2009. Poleg tega pojasnjuje, da očitki zoper sklep predsedstva odborov za pritožbe niso dopustni. Meni tudi, da je lahko sestava velikega odbora za pritožbe vključevala edinega člana odbora za pritožbe, ki je sprejel odločbo, ki je bila razveljavljena s sodbo T‑516/15.
Presoja Splošnega sodišča
Splošno sodišče je najprej opozorilo, da je lahko tožba pri sodišču Unije uperjena zgolj zoper odločbe odborov za pritožbe.(3) Tako se očitki glede neobstoja obvestila in pomanjkljive obrazložitve sklepa o predodelitvi velikemu odboru za pritožbe nanašajo na nepravilnosti, ki lahko vplivajo na sklep predsedstva odborov za pritožbe. Ti očitki zato niso dopustni.
Dalje, glede očitka, ki se nanaša na domnevno nepravilnost sestave velikega odbora za pritožbe, ker je bil edini član odbora za pritožbe, ki je izdal odločbo, ki jo je Splošno sodišče razveljavilo v sodbi T‑516/15, tudi član velikega odbora za pritožbe,(4) je Splošno sodišče opozorilo, da je posledica razveljavitvene sodbe retroaktivna odstranitev akta, ki je bil razveljavljen, iz pravnega reda. Ker je bila odločba odbora za pritožbe razveljavljena s sodbo T‑516/15, ki je postala pravnomočna, odločba, ki je predmet pritožbe pred velikim odborom za pritožbe, ni odločba, ki jo je razveljavil odbor za pritožbe, ampak odločba preizkuševalca pri EUIPO. Ker je bila zadeva vrnjena velikemu odboru za pritožbe, je zato vanj lahko bil vključen edini član odbora za pritožbe, ki je izdal razveljavljeno odločbo.
Nazadnje, Splošno sodišče je poudarilo, da čeprav je res, da ima odbor za pritožbe pravico, da kadar koli pred registracijo na lastno pobudo ponovno preizkusi absolutne razloge za zavrnitev, če je to ustrezno,(5) pa je dolžan upoštevati ne le izrek razveljavitvene sodbe, ampak tudi obrazložitev. V obravnavani zadevi je Splošno sodišče ugotovilo, da je bilo o vprašanju opisnosti prijavljene znamke odločeno v sodbi T‑516/15 in da so zato razlogi glede neobstoja take opisnosti zajeti s pravnomočnostjo. V zvezi s tem je Splošno sodišče pojasnilo, da dejstvo, da je veliki odbor za pritožbe preizkus opisnosti oprl na dejanske elemente, ki jih prvi odbor za pritožbe ni upošteval, ne vpliva na pravnomočnost sodbe T‑516/15. Zato je veliki odbor za pritožbe kršil pravnomočnost te sodbe.
Poleg tega je Splošno sodišče menilo, da je veliki odbor za pritožbe tudi napačno uporabil pravo pri presoji razlikovalnega učinka prijavljene znamke, in je zato odločbo v celoti razveljavilo.